Ste že kdaj vstopili v zelo veliko knjigarno in občutili grozo, ki vas je prežemala? To se je namreč zgodilo meni, ko sem prvič vstopila v knjigarno Blackwell v Oxfordu.

Kakšno naključje, da ravno letos ta ogromna knjigarna, obeležuje 140 let, odkar so jo prvič odprli (1. januarja 1879). A ni tooo že tok dolgo nazaj? Skoraj dve generaciji. V ta namen imajo na sporedu ogromno dogodkov, od brezplačnih, do tistih s simbolno vstopnino, do tistih, kjer plačaš malo več vstopnine, pa dobiš knjigo! Še razmišljam ali bi šla na dogodek z Anthonyjem Horowitzem, ki stane 13,13 funta, ampak zraven dobim še podpisano knjigo!

Malce o zgodovini same knjigarne:

Benjamin Henry Blackwell (njegov oče je bil knjižničar) je vrata knjigarne odprl na dan novega leta 1879. Sin, Basil Blackwell se mu je na Broad Streetu pridružil leta 1913 in njegova naloga je bila, da razširi očetovo podjetje. Leta 1915 je izšla prva pesem avtorja J. R. R. Tolkiena, Goblin’s Feet (»Goblinove noge«?). Ko je oče umrl leta 1924, je Basil prevzel podjetje in skoraj več kot 60 let nadziral poslovanje tega knjigarniškega imperija. Do leta 1960, je tako zgradil ogromen ugled za prodajo knjig in z izjemnimi povezavami z akadamskimi instutucijami ter knjigarnami povsod po svetu. Svoje knjigarne je tako razširil povsod po Veliki Britaniji, presenetljivo je zelo domačen s študenti, najdemo jih povsod po študentskih kampusih, ponujajo pa najbolj ugodne cene za študentska gradiva. Kar je najbolj lepo prebrati je to, da podjetje še vedno ostaja v družini Blackwell, vodi ga pa vnuk Benjamina Henryja, Julian Blackwell. Knjigarna na 50 Broad Street tako tudi ostaja vodilna v njihovi verigi.

Težko je z besedami opisati ta dejstva, kako izgleda ko vstopiš v tako veliko knjigarno, kjer vase ne moreš sprejeti vseh teh občutkov. In tako se pričneš sprehajati po hodnikih, ki se odpirajo v nove hodnike, prideš okoli njih, narediš še enkrat krog, greš v drugo nadstropje, pa tretje nadstropje, pa v klet, kjer se z vsem skupaj začneš zavedati razsežnosti tega prostora. Tudi nimam slike, ki bi zajela celoten prostor, saj so knjige razporejene po nadstropjih, največja soba v kleti, pa tudi ni prikladna za slikanje. Več slik si poglej tukaj.

En dan sem stala pred knjigami in objele so me solze. Mimo je prišel knjigarnar in me vprašal ali sem v redu. Pa sem mu odgovorila, da ja, samo da rabim trenutek, da dojamem vse te knjige. Odgovoril je pa samo, da razume, da naj si ga kar vzamem. Kakšen dober občutek, mora biti šele, da delaš tam!

Ker vam mojega občutka ne morem ponuditi, je tukaj nekaj dejstev:

• 4 nadstropja
• Več kot 125.000 knjig
• Potrjeno največja soba z največ knjigami na policah (The Norrington Room): z več kot 160.000 knjigami na 4 km polic.

Soba je poimenovana po Siru Arthurju Norringtonu, predsedniku Trinity College-a, in se celo nadaljuje pod samo fakulteto.

In tako kot je v intervjuju na Guardianu izjavil eden od knjigarnarjev, da je vsak dan presenečenje, ker odpirajo nove škatle knjig, lahko potrdim, da je res tako! Dvakrat sem bila tam in vedno sem videla, kako na police dajejo nove knjige iz škatel.

Torej, ko sem stala tam sredi vseh tistih knjig, sem se zavedala, da nikoli ne bom mogla imeti vseh. Da nikoli ne bom mogla prebrati vseh! Zato me je obšla takšna groza. Zato sem odločena, da bom delala v tem svetu, da bo ukvarjanje s knjigami moja služba, ki me bo veselila.

Pa vi? Ste že kdaj občutili takšno grozo? Mogoče, ko ste stali na vrhu gore in se je svet pod vami zdel tako majhen in hkrati mogočen? Takšna je bila namreč moja izkušnja. Povej mi tvojo. In ni nujno, da je povezana s knjigami.

Na Instagram profilu Booknjige pa še vedno zbiramo posnetke knjigarn po Sloveniji. Mogoče ne bi bilo slabo potem narediti tudi tuje 🙂