Medtem, ko je fenomen Madeline Miller v tujini že popolnoma zakoreninjen, smo pri nas zanjo slišali zgolj redki, večinoma tisti, ki beremo v angleščini ali pa smo nekako povezani z založništvom oziroma tisti, ki radi obiskujete knjigarne v tujini.

Torej, kdo je Madeline Miller?

V kolikor avtorico poiščemo na Instagramu, bomo ugotovili, da ima 22300 sledilcev. Z današnjim dnem (27.10.2019) pod #circe najdemo 72,801 objav in za njen prvenec #songofachilles 4,404.

Madeline je odrasla v New Yorku in Philadelphii. Študirala je na Brown univerzi, kjer je diplomirala in magistrirala iz klasične literature. Zadnjih 20 let je učiteljica latinščine, grščine in Shakespearja na srednji šoli. Študirala je tudi dramaturgijo na Yale School of Drama, kjer se je osredotočila na adaptacijo klasičnih tekstov v moderne oblike. V intervjuju, ki sem ga poslušala na Youtube (če avtoričino ime in priimek vpišete v njihov brskalnik, boste našli tudi kar lepo število video recenzij), pove da je knjigi pisala za vse, ker je Homer bil za vse. Njeno navdušenje nad antičnimi miti in bogovi se je pričelo že pri 5ih letih, ko ji je mama brala Iliado in Odisejo (sicer ju takrat še ni razumela) in se zaljubila v njiju. Vergil pa je bil ena njenih prvih ljubezni v latinščini. Za prvo knjigo (The Song of Achilles oz. Ahilova pesem) je potrebovala 10 let – vmes je bila zaposlena kot učiteljica za polni delovni čas, hkrati pa režirala Shakesperove igre, sama pa se je tudi učila kako sploh napisati roman. V intervjuju tudi pravi, da lahko take zgodbe piše samo, če je popolnoma obsedena z zgodbo samega karakterja in trenutno to niso Homerjevi. Trenutno jo najbolj privlačita drugi dve literarni deli, Vergilova Eneida in Shakespearov Vihar.

• Izid leta 2011
• 2012 nagrada Orange (ena najopaznejših britanskih literarnih nagrad).
• Uvrščena na seznam najbolj predvajanih knjig časnika NYT.
• Knjigi je bila priložena tudi kratka zgodba Heraklov lok (Heracles’ Bow).
• Veliko število različnih naslovnic.
• The Song of Achilles lahko kupiš na spletni strani knjigarne Blackwell, za katero sem odkrila, da ponuja celo cenejše knjige kot Bookdepository in prav tako pošilja brezplačno v Slovenijo!

Leta 2013 je napisala kratko zgodbo z naslovom Galateja (Galatea), ki je bila izdana tudi v samostojni knjigi – mogoče jo je kupiti kot e-knjigo na Amazonu.

Njen drugi roman, Circe, je izšel aprila leta 2018. Od takrat je postal zelo prepoznaven tudi s svojo bleščečo naslovnico, v dveh različicah, trdi in mehki vezavi, a vendarle podobni po simbolnosti. Lahko trdim, da v Angliji skoraj ni knjigarne (vsaj tiste med večjimi), kjer knjige ne boste zasledili na mizi predlaganih oziroma izpostavljenih knjig. Kirka, čarovnica in ljubimka Odiseja, ni bila v navdih zgolj pisateljici, ampak tudi mnogim umetnikom, ki so njeno podobo upodobili na platnu. Skozi blog zapis, si boste tako lahko ogledali tudi izbor slik.

• zmagovalka Indie Choice Award 2019
• v ožjem izboru za Women’s Prize for Fiction 2019
• kot najboljša knjiga leta 2018 poimenovana na naslednjih portalih/časopisih…: NPR, The Washington Post, Buzzfeed, People, Time, Amazon, Entertainment Weekly, Bustle, Newsweek, the A.V. Club, Christian Science Monitor, Southern Living,in Refinery 29.

Žal je zelo malo upanja, da bosta njeni knjigi pri nas prevedeni in do sedaj je bila v medijih opažena zgolj na 3. programu Radia Slovenija – program Ars, kjer jo v Literarnem portretu Madeline Miller, predstavi pesnik, zgodovinar in prevajalec Klemen Jelinčič Boeta. Za ta namen so tudi prevedli odlomka iz obeh knjig – lepo vabljeni k poslušanju. O Ahilovi pesmi pa so povedali/zapisali naslednje:

»Svet junakov zgodbe je sestavljen tako, kot so ga priznavali junaki sami. Se pravi, s priznavanjem mitološke resničnosti, v kateri pa bogovi in druga božanska bitja, ne samo obstajajo v religiozni percepciji junakov, temveč se tudi dejavno vpletajo v zgodbo, kot povsem resnična bitja. S tem pa njen roman ni napisan na pravljičen ali mitologiziran način, temveč kot jasno in z izjemno bogatim jezikom ter skrbno literarno strukturo predstavljena osebna tragična zgodba, ki jo doživljamo kot takratni ljudje v tamkajšnjem svetu dvorskih spletk, visoke politike in vojnih razmer.

Njen proza je čista, njen pripovedni slog pa se izogiba modernističnemu eksperimentiranju: s tematiko, ki jo obravnava, in z arhaičnim tonom se približa postmodernističnim značilnostim, še zlasti zato, ker odkrito obravnava ljubezen med mitološkima bojevnikoma.«

Sama že nekaj časa berem v angleščini, večinoma leposlovje, ki se pri nas ne prevede. V vsej bralni kilometrini sem dobila tudi že nekaj občutka za slog pisanja v angleščini in znam prepoznati, kdaj gre za kaj posebnega in tega pri Kirki (pa verjetno tudi Ahilovi pesmi), ne moreš zgrešiti. Naj to ponazorim z naslednjimi odlomki iz knjige, ki nam zel dobro ponazarjajo, kako avtorica opisuje.

V prvem odlomku Kirka vstopi, skupaj z Dedalusom in Polidamasom, v Minosovo palačo na Kreti

At last we reached the top and crossed the threshold into the palace. The blinding light vanished. Cool darkness flowed over my skin. Daedalus and Polydamas hesitated, blinking. My eyes were not mortal and needed no time to adjust. I saw at once the beauty of that place, even greater than the last time I had come. The palace was like a hive indeed, each hall leading to an ornate chamber, and each chamber to another hall. Windows were cut in the walls to let in thick squares of golden sun. Intricate murals unrolled themselves on every side; dolphins and laughing women, boys gathering flowers and deep-chested bulls tossing their horns. Outside in tiled pavilions silver fountains ran, and servants hurried among columns reddened with haematite. Over every doorway hung a labrys, the double-axe of Minos. (p.104)

V drugem opiše goro Dikte na Kreti in Artemido.

Mount Dicte, it is called. No bears or wolves or lions dare to tread there, only the sacred goats, their great horns curling like conch shells. Even in the hottest season, the forests remain dark and cool. At night, the huntress Artemis is said to roam its hills with her shining bow, and in one of its shadowed caves Zeus himself was born and hidden from his devouring father. (p.111)

Ali pa ples Ariade in presunljivo razliko med človekom in bogom.

 I stayed and watched her dance, arms curving like wings, her strong young legs in love with their own motion. This was how mortals found fame, I thought. Through practise and diligence, tending their skills like gardens until they glowed beneath the sun. But gods are born of ichor and nectar, their excellences already bursting from their fingertips. So they find their fame by proving what they can mar: destroying cities, starting wars, breeding plagues and monsters. All that smoke and savour rising so delicately from our altars. It leaves only ash behind. (p.117-118)

Takole opiše Ahila.

His voice rolled like a bard´s: Achilles, prince of Phthia, swiftest of all the Greeks, best of Achaian warriors at Troy. Beautiful, brilliant, born from the dread nereid Thetis, graceful and deadly as the sea itself. The Trojans had fallen before him like grass before the scythe, and the mighty Prince Hector himself perished at his ash-spear´s end. (p.184-185)

In zelo dramatično Ateno in njen prihod.

She struck the room, tall and straight and sudden-white, a talon of lighting in the midnight sky. Her horsehair helmet brushed the ceiling. Her mirror armour threw off sparks. The spear in her hand was long and thin, its keen edge limned in firelight. She was burning certainty, and before her all the shuffling and stained dross of the world must shrink away. Zeus´ bright and favourite child, Athena. (p.216)

Že zgornji odlomki/opisi vam lahko napovedujejo, da gre za odličen roman. Vendar pa v njem ne gre samo za opise, ampak tudi za to kako avtorica ubesedi zgodbo o Kirki, ki ji poznamo iz Odisejevih “pustolovščin” in to je, iz njenega zornega kota, zgodbo pa beremo tako, kot da bi jo dejansko živeli. V tujini zelo poudarjajo feministično stran samega romana, sama pa menim, da ne gre zgolj za to. Kirka se, pa čeprav je negativen lik, spopada s temami, ki jih lahko najdemo tudi v našem, vsakdanjem življenju: nesprejemanje v družini, zavrnitev ljubezni, izguba prijateljstva, osamitev, spoprijemanje z nevarnostjo, grožnje ženski z moške strani, rojstvo, odraščanje otroka in odhod le (seveda kasneje) tega od doma. Veliko je govora o moči in prevladi, ki se kaže iz vseh strani bogov. Odlično je bilo to opisano v Literarnem portretu z naslednjimi besedami: »Namreč govora je o hčerki boga, ki je izumila čarovništvo in Odisejeve tovariše spremenila v prašiče, njega pa v svojega spolnega sužnja. Prav v njenem raziskovanju temačnosti človeškega značaja, se avtorica dotakne tudi vprašanj dolgoročnih posledic vojne in kulture, ki časti nasilje. Tega torej, kar se tako pogosto očita tudi sodobni potrošniški družbi.« Pa kljub temu, da je Kirka negativni lik iz klasične mitologije, se že zelo kmalu na začetku romana poistovetimo z njeno bolečino in vse do konca z njo držimo.

V zadnjem času se mi pogosto dogaja, da ko berem knjige, se določene fraze ali motivi prepletajo ali celo ponovijo. Tako sem pred Circe brala Zlato kletko avtorice Camile Läckerg, kjer glavna oseba meni, da je bila zaprta v zlati kletki, kjer je imela vse. In potem pridem do približno polovice Circe, kjer se čarovnica pogovarja z Dedalusom:

Daedalus sat, drank a swallow of wine. “For now, he is. He is too young to know himself a prisoner.” Those white scars seemed to flare on his hands. “A golden cage is still a cage.” (p124)

Meni najljubše srečanje dveh oseb na Kirkinem otoku je tisto med njo in Odisejem. O Odiseju smo se veliko učili v šolah – imeli smo ga za junaka in velikega moža. Za nekoga, ki je bil zelo iznajdljiv in pameten. Pa vendar premalo se je poudarjalo njegovo drugo stran, kaj se mu je zgodilo, ko je spet prišel domov – ni zdržal brez izziva, brez vojne in dejansko je imel kakor bi temu danes rekli posttravmatsko motnjo. Vendar ne, ko je spoznal Kirko in živel pri njej na otoku kar eno leto.

“I think you are Odysseus,” I said. “Born from the same Triskers´s blood.”

He did not start at the uncanny knowledge. He was a man used to gods. “And you are the goddess Circe, daughter of the sun.”

My name in his mouth. It sparked a feeling in me, sharp and eager. He was like ocean tides indeed, I thought. You could look up, and the shore would be gone.

            “Most men do not know me for what I am.”

            “Most men, in my experience, are fools,” he said. “I confess you nearly made me give the game away. Your father, the cowherd?”

            He was smiling, inviting me to laugh, as if we were two mischievous children. (p178)

V samem romanu kar mrgoli tako dobrih citatov in odlomkov, ki bi vam jih lahko še in še naštevala, vendar se bom ustavila pri dveh svojih najljubših (če jih želiš poiskati še več, lahko pogledaš na Goodreads stran knjige Circe).

Prvi citat izreče Kirka, ko Odiseju priseže na reko Stiks, da mu ne bo škodovala ponoči, ko bo spal, pri sebi pa si misli: ”Some things are worth spilling blood for.” (p.179)

Drugi citat oziroma misel izreče Dedalus Kirki: “even the best iron grows brittle with too much beating.” (p.189)

Navdušenci pisanja Madeline Miller pa ne rabimo zelo neučakano čakati na njeno naslednjo knjigo, saj bo kmalu zunaj tudi HBO serija Circe v 8ih delih! Zadnje čase je res popularno, da knjige predelajo v serijo z manj epizodami, kar je res navdihujoče in upam, da jo bodo res odlično posneli! Žal trailerja še ni zunaj, upam pa, da bo kmalu.

In na koncu seveda ne smem pozabiti omeniti, tako kot se za tuje avtorje spodobi, Madeline Miller ima svojo spletno stran, kjer lahko najdeš vse novičke, opise njenih knjig, dodatno gradivo, pa seveda ne morem mimo enkratnega napovednika knjige!

Zdaj mi pa po vsem tem povejte, da si ne bi želeli brati njenih knjig tudi v slovenščini.

Ne pozabi, njeni dve knjigi lahko v mehki vezavi kupiš zelo poceni preko spletne strani Blackwell trgovine, ki brezplačno dostavlja tudi v Slovenijo!

Circe v mehki vezavi = 8,57 €, The Song of Achilles v mehki vezavi = 8,61 €, v kolikor pa si želiš trdo vezavo tudi te niso predrage za naše žepe, pa še lepše izgledajo na polici 😉 Circe (15,63 €).

V kolikor si želiš prebrati še kaj mitološkega, na mojem seznamu za branje so še naslednje knjige: