Pogovori

Pogovor #3: Urškin raj – ljubezen do ustvarjanja, knjig in potovanj

Z Urško se poznava že kar nekaj let in skupnega nimava samo imena. Združuje naju ljubezen do knjig, ustvarjanja in potovanj. Urška je po poklicu knjižničarka in geografinja, v prostem času pa rada ustvarja za otroke in odrasle, potuje in spoznava nove kulture ter vse to vnaša v svoje ustvarjanje. Od vseh tehnik, ki jih je preizkusila, ji je najljubše srečevanje s pisanim blagom in prav takšnimi papirčki. Urško sem nekoč že predstavila na svojem Instagram profilu, kjer sva vam pripravili nagradno igro v obliki obeska in kazala, od tega pa je danes že več kot eno leto. Kako hitro gre čas! Tokrat vam o njej ponujam več podrobnosti 😉

Kdo je oseba za Urškinim rajem?

V prvi vrsti sem mama dveletnemu Jakobu, potem pa kaj kmalu tudi ustvarjalka. Moje ustvarjanje je tesno povezano s poklicem, ki ga opravljam, sem namreč knjižničarka v osnovni šoli, vse skupaj pa je povezano z branjem, ljubeznijo že od malih nog. Sem tudi ljubiteljica potovanj in tudi to je povezano z mojim poklicem, saj sem poleg tega, da sem knjižničarka, tudi geografinja. Prepotovala sem že dobršen del sveta, od Indije, Tajske, Indonezije, Kitajske, Irana, pa do Peruja, Kube, Bolivije, Argentine in še kaj bi se našlo. Moje življenje in ustvarjanje je torej tesno prepleteno in moje ustvarjanje sledi vsemu tistemu, kar imam rada.

Zakaj šivanje in izdelki, ki jih delaš?

Z ustvarjanjem sem pričela že zelo zgodaj in pravzaprav poizkusila že vse materiale oziroma tehnike. Glina, papir, klekljanje, blago, servietki, vse je že bilo nekaj časa v ospredju, a šivanje je moja ljubezen že od srednje šole dalje, ko je stara mama kupila šivalni stroj in želela, da bi se naučila šivati moja mama, a je »želja po šivanju« preskočila mamo in se »naselila« vame. Sem popolni samouk, razen opazovanja druge stare mame, ki pa je bila šivilja. Od takrat po malem šivam, najprej so bile to obleke za sestrino Barbie, danes pa zlasti dekorativni predmeti, ki jih vse bolj povezujem z uporabnostjo. Nisem sicer ljubitelj izdelovanja oblačil, ampak uporabnih predmetov, vrečk za v knjižnico, knjižnih ovitkov, kazal, obeskov za ključe, peresnic, vrečk za knjige, v moji ponudbi pa se najdejo tudi knjižni junaki, ki sem jih obudila v življenje čisto po svoje.  Različna naročila so mi izziv, tako pri šivanju kot pri izdelovanju čestitk, ki jih izdelujem po naročilu in vanje vložim precej časa, saj je vsaka čestitka unikatna in personalizirana.


Kaj rada bereš?

Sem tudi bralka, kot se seveda za knjižničarko spodobi. Rada berem biografije, romane iz vsakdanjega življenja, družbeno-kritične romane, nisem pa pretirana ljubiteljica kriminalk in ne maram znanstvene fantastike. Tudi tuje dežele rada spoznavam, tako v živo kot v knjigah.

Unikatni knjižni ovitek.

Kupljena ali sposojena knjiga? Koliko knjig približno kupiš na leto?

Sem izposojevalka knjig, tako in drugače. Bi sicer imela rada veliko knjig tudi doma, a sta dve omejitvi, prostor in cena. Zato sem redna obiskovalka knjižnice, tiste najljubše knjige pa imam tudi doma. Zelo rada pa podarim knjigo za darilo, tako da na leto kupim približno 20 knjig.

Iz Urškinega osebnega arhiva.

Najljubša knjiga iz otroštva?

Najljubša knjiga iz otroštva je bila tista, ki smo jo brali v vrtcu in sem jo dolgo časa iskala v antikvariatih, pa jo naposled  našla – slikanica Hipopotamus.

Katere tri knjige bi v branje predlagala bralcem mojega bloga?

V branje bralcem bloga ne bom ponujala novih knjig, ampak takšne, ki so meni blizu in so starejšega datuma: prva je pravzaprav mladinska Drevo raste v Brooklynu o mladi Francie, ki prebira knjige, da bi ubežala pred revščino in težkimi družinskimi razmerami in sanja o boljšem življenju. Druga knjiga je Angelin pepel irskega pisatelja Franka McCourta. Irska mi je še posebej ljuba in tudi knjige o njihovem težkem življenju in izseljevanju. Pisatelj predstavi svoje življenje od ranega otroštva pa vse do odhoda v svet v svoji rani mladosti. Tretja knjiga pa se dogaja v času suženjstva v Ameriki, to je zame zelo zanimiva tema in tudi Služkinje Cathryn Stockett so te vrste literatura. Je zgodba o tem, da stvari lahko vzamemo v svoje roke in jih spremenimo.

Betty Smith: Drevo raste v Brooklynu (1943)
Frank McCourt: Angelin Pepel (1996)
Cathryn Stockett: Služkinje (2009)

Presenečenje!

Za konec bi povabila vse bralce na blog Urškin Raj in na facebook stran Urškin raj, saj bom med tistimi, ki bodo komentirali ta članek (lahko tukaj ali na fb pod komentarji objave), izžrebala nekoga, ki bo prejel unikaten ovitek za knjigo.

Nagradna igra traja do 10. 1. 2020, do polnoči in ni povezana s Facebookom.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.