V času, ko z vseh strani poslušamo kako se ukinjajo in prestavljajo raznorazni dogodki (MotoGP, Ženevski salon avtomobilov, prestavitev knjižnega sejma v Bologni in odpoved Leipziškega…) ni nič čudnega, da se je “korona” virus “dotaknil” tudi Festivala Literature sveta – Fabula. Iz osebnih ali drugih razlogov so tako obisk odpovedali Sheila Heti (Materinstvo, 2020), Paulita Pappel (dogodek Moč in seks), prestavljena pa sta dogodka z avtorico Saro Stridsberg in avtorjem Édouardom Louisom (4. april, Opraviti z Eddyjem).

Letos se Fabula odvija že sedemnajstič in v tem času je gostila mnoge izjemne goste: Herto Müller, Irvina Welsha, Jonathana Franzna, Tatjano Tolstoj, Erica Vuillarda, Rachel Cusk, Alberta Manguela in druge. Vsako leto izberejo 5 avtorjev in avtoric, tako tiste, ki so zaznamovali moderno literaturo v zadnjih letih in tiste, ki veljajo za klasike. Poleg literarnega programa je zraven še teoretski fokus, ki se letos osredotoča na Igre moči. Mnogi zanimivi spremljevalni dogodki so organizirani zraven, kot so Mini knjižni sejem na nedeljskem bolšjaku (8. 3., ob 10. uri), Neustrašne z Lejo Jurišič (8. 3., ob 11. uri) in Misterij ženske literarne Ljubljane (8. 3., ob 14:30).

Vsako leto poleg obiska avtorjev in avtoric izidejo tudi njihove knjige, ki so včasih prva prevedena dela v slovenščino ali pa tista, ki mogoče ne bi izšla tako hitro, če festivala ne bi bilo. In kot Beletrinine žepnice izidejo v zelo dostopni ceni – 10€ na knjigo.

Čeprav trenutno festival še poteka (28. 2. – 8. 3.), sem pripravila blog o dveh dogodkih, ki sem ju obiskala, ostalih pa mi namreč ni/ne bo uspelo. Še pred tem pa se moram ustaviti ob vsakoletnem presenečenju Fabule – vsako leto imajo namreč lepše naslovnice, bolj domišljen dizajn (kar poglejte te letošnje plakate – Karte – kako dobro!). Seveda vse to skupaj vsekakor pripomore k večjemu nakupu knjig (ker kdo pa noče tako lepe knjige na svoji fotografiji, ki jo deli na Instagram profilu?) 🙂 Da ne bo kdo narobe razumel, da jih kupujemo samo zaradi tega, tudi njihova literarna vrednost je vsekakor pomembna!

Grafično podobo so pripravili v podjetju Pikto. Pa ti, že imaš najljubšo?

Otvoritev festivala: Bernhard Schlink

Če se ta trenutek ne spomnite kdo je Bernhard Schlink, pomislite na film Bralec in neločljivo vez med zrelo (nepismeno) žensko in fantom -najstnikom, ki ji bere knjige. Seveda filma ne bi bilo brez knjige Bralec, ki je izšla leta 1995, z njo pa je avtor prišel na prvo mesto največjih uspešnic na lestvici New York Timesa. Pred festivalom je izšla njegova druga knjiga Olga, v kateri se prav tako soočimo z vojnim ozadjem. Moram reči, da je bilo obiskovalcev in obiskovalk res ogromno, s prijateljico pa sva prišli zadnji trenutek. Dogodek so simultano prevajali, vendar je zmanjkalo slušalk (kar je res grozno – Cankarjev dom bi jih moral imeti vsaj toliko kot je sedežev v največji dvorani!). Pogovor je vodila Ksenija Horvat, ki je spraševala v angleščini in avtorjem, ki je odgovarjal v nemščini (sicer malo znam nemško, vendar tako dobro, da bi vse razumela pa vseeno ne). Po dogodku smo se med sabo pogovarjali, da zakaj gospod ni govoril v angleščini, glede na to, da predava v New Yorku. Pa smo se vsi strinjali, da govorjenje v maternem jeziku predstavlja svobodo izražanja in ne bi bilo dobro, da bi to omejevali, ker pač ni bilo dovolj slušalk. Ne dvomim pa, da je novi roman odličen in se že veselim branja! Avtor je povedal tudi, da jeseni izide njegova zbirka kratkih zgodb, ter da piše že tudi nov roman.

Vse svoje knjige imam rad kot svoje otroke. Pri vsaki vem, kaj je v njej dobro in v čem je izjemna, a poznam tudi njene napake in slabosti…

…je avtor odgovoril na vprašanje ali ima katero izmed knjig rajši.

Preberi in poslušaj več:

• Delo: Igor Bratož – Ljubezenski roman, prepoln zgodovine, 29. 2. 2020
• Večer: Kristina Božič – Bernhard Schlink: Meje si s svojimi strahovi postavljamo sami, 1. 3. 2020
• TvSlo1: Intervju – Bernhard Schlink, 1. 3. 2020
• 3. program Radia Slovenija – Ars: Tesa Drev – Bernhard Schlink: “Moja lastna zgodovina in zgodovina Nemčije kot moje dežele je del mene.”, 5. 3. 2020

Kristian Novak: Cigan, ampak najlepši

Črno mati zemljo, drugi roman Kristiana Novaka, sem za božič podarila očetu, ki je prav tako odraščal v Medžimurju. Nobenemu od naju je sicer še ni uspelo prebrati, kar pa naju ni odvrnilo od obiska pogovora z avtorjem v okviru Fabule (verjetno bomo kmalu dočakali tudi filmsko adaptacijo romana, ki jo snema slovenski režiser Rok Biček). In za ta pogovor sem imela res visoka pričakovanja. Začel se je čisto sproščeno in kot je rekel napovedovalec z “malo trivie”. Tako smo že na začetku izvedeli, da Novak ni prvič v Ljubljani, bil je že ob predstavitvi svojega romana Črna mati zemlja in enkrat, ko je imel Oliver Dragojevič koncert – pel je namreč v njegovem zboru. Nadaljnje sta se pogovarjala o strahu v romanu, glavnih osebah, o pisanju, romskem vprašanju in o jezikih v romanu.

Gosta je bilo res “fajn” poslušati, saj je govoril v jeziku, ki ga razumem, hkrati pa je bil tako dober govorec, da nobenemu ni postalo dolgčas. Povezovalec se je sicer ene parkrat zapletel v svojih vprašanjih (vsaj tako se je meni zdelo), ampak to ni vplivalo na celotno doživetje pogovora.

Vse življenje tekmujemo drug z drugim, izgubi pa tisti, ki se prvi zasmeje.

Kristian Novak: Cigan, ampak najlepši

Novak je povedal tudi kako je dobil povod za naslov romana Cigan, ampak najlepši. Zgodilo se je ob gledanju ene od tistih oddaj, kjer ljudje nastopajo z različnimi turbofolk pesmimi in nekdo je interpretiral skladbo Ciganin sam, al’ najlepsi. Pri tem mu je v “misel padla” beseda AL oziroma AMPAK. Sam namreč drugače ne posluša turbofolka, pa tudi če bi ga, tega nikoli ne bi priznal 😀

Avtor je res tako prijeten sogovornik, besede mu kar tečejo z jezika, da bi ga lahko poslušali tudi kakšne tri ure. Žal je bil naš prostor omejen zgolj na eno uro in na koncu smo dobili še nekaj dodatne “trivie”: kot mlad je treniral karate in osvojil številne evropske in svetovne medalje. Obožuje gledanje Eurosonga 🙂 – to je namreč ena od oddaj, ki so jo na vasi gledali in potem še o tem debatirali – to mu je še do danes ostalo. Če te na dogodku ni bilo, pa te vseeno zanima veliko o njem in o tem kar nam je povedal Kristian Novak, si preberi intervju, ki ga je naredila Ana Jurc (zadnji link med spodnjimi), mislim da dobro povzema vse (in še več) kar smo tudi mi slišali 🙂

Preberi in poslušaj več:

• Delo: Irena Štaudohar – Temne in mračne zgodbe, ampak najlepše (še zaklenjen), 26. 2. 2020
• airBeletrina: Gabriela Babnik – Tista prekleta beseda “ampak”, 1. 3. 2020
• 3. program Radia Slovenija – Ars: Ana Geršak – Kristian Novak: Cigan, ampak najlepši, 4. 3. 2020
• MMC RTV SLO: Ana Jurc – “Med Romi in Hrvati obstajajo tudi srečne ljubezenske zgodbe, ne samo tragedije“, 6. 3. 2020

Vse knjige so na voljo pri založbi Beletrina, na spletni knjigarni Bukle in v knjigarnah.