Pogovori

Pogovor #8: Avtorici priročnika Pasjeslovje po domače

Zadnje čase se res velikokrat zgodi, da komaj čakam nove knjige založbe Vida. Vsaka njihova je res nekaj posebnega in namenjena različnim zanimanjem. Tokrat je prišel na vrsto priročnik Pasjeslovje po domače, ki sta ga skupaj ustvarili Natalija Pavlič in Alenka Sunčič Jenko.

Povedati moram, da sama psa nimam, si ga pa neizmerno želim, vendar je to z mojim tempom življenja (več kot polovico dneva sem od doma), skoraj nemogoče. Ne znam si predstavljati, da bi majhen kuža bil doma popolnoma sam. Ga pa ima zato večina okoli mene in priročnik se jim je zdel res čudovit. Strukturiran je na način pogovora in zato zelo berljiv.

Ilustracije za priročnik je prispevala Anja Petrarca. Najdete jo na facebooku Anja Petrarca Illustration in instagramu ancadraws, za vas pa lahko ustvari lušne personalizirane ilustracije, ki znajo biti izvirno darilo.

Nestandardizirana vprašanja je prispevala Sanja Podržaj, katere opis knjige ste lahko prebrali v Bukli (številka 153).


Na kratko se predstavita in povejta kaj radi počneta?

NATALIJA: Rada živim in nekaj me sili, da moram še pisati o tem. Brez branja knjig si ne predstavljam svojega življenja, prav tako sem zasvojena tudi s tekom, kolesarjenjem, plavanjem in sladicami. Mož me še vedno prizanesljivo prenaša, štirje otroci so že veliki, delam kot srednja medicinska sestra na psihiatriji in kosmati štirinožni frajer mi zadnje čase prav uspešno dviguje hormon sreče.

ALENKA: Sem težko opredeljiva. Označuje me ljubezen do življenja, radovednost, razmišljanje in čutenje. Moje življenje je v tesnem prepletu s psi, mucami in vzgojnimi procesi na različnih področjih od pasjeslovja do sinovih pubertetniških premetenk. Povezana z energijami (naravnega) okolja, nenehno iščoča »tisto nekaj več« in »kafetarica« na potenco.

Pri nastajanju knjige sta sodelovali. Kako je to potekalo? 

NATALIJA: Pritegnil me je Alenkin način pisanja in znanje, ki ga je širila na spletni strani svoje šole Razumeti psa. Plaho sem jo povprašala, če bi napisala strokovni del kolumnam, v katerih sem iskreno pisala o težavah in radostih novopečene pasje lastnice. Takoj je bila za to. Obe sva imeli iskreno željo, da bi se ljudje in psi razumeli in posledično bolj zadovoljno živeli eden z drugim. Iz te želje sva sproti dobivali navdih za oblikovanje priročnika.

ALENKA: Intuitivno. Čutenje, da se preprosto mora zgoditi. Nič umovanja. Zgolj izraz ljubezni in cilj »pomagati pasjim skrbnikom razumeti psa za zadovoljstvo obeh akterjev«.

Kako bi se dalo na kratek, preprost način razložiti pomen »razumevanja psa«?

Alex

ALENKA: Pasje izobraževanje se vse preveč ubada s tehnikami učenja. Pogled pasjih šolskih institucij se redko zazre v bistvo psa. Večina bi psa spreminjala. Čemu? Pes je bitje narave, nagonov, čutenj, čustev, energij. Pes je čarovnija, ki izgubi magijo, kadar se psa spreminja in se ga ne potrudi razumeti v njegovi večplastnosti. Šele, ko se psa potrudiš razumeti v njegovi celostnosti telesa, mentala, čustev in energij, si mu zmožen zagotoviti veselje, zadovoljstvo, partnerstvo, spoštovanje, ljubezen. Takrat mu lahko nudiš to, kar si njegova čistost zasluži. Ali ni to nekaj, po čemer hrepeni prav vsako živo bitje? Biti razumljen in sprejet brez pretvar.

Natalija, v knjigi si zapisala, da si bila do nedavnega zaprisežena mačjeljubka. Kaj se je spremenilo, da si si kar naenkrat zaželela psa? 

NATALIJA: Hja, še sama ne vem. Enostavno me je zagrabila želja po štirinožnem prijatelju. Taka, res močna. Eno leto sem razmišljala o tem, potem pa – klonila in se prepustila pustolovščini z Lokijem.

Kakšne so po tvojem mnenju lastnosti mačjeljubcev in kakšne lastnosti pasjeljubcev, Alenka? Ali verjameš, da je človek ali eno ali drugo (ali nič od tega)?

ALENKA: Človek bodisi je Človek ali pa pade na testu odnosa do vsega, kar biva. Morda imamo nekateri nekoliko močnejši vzgib po cartljanju muc, drugi po možnosti nadzorovanja psov, tretji smo preplet obojega. Na koncu, ko potegneš črto … če imaš rad, je prav vseeno koga ali kaj … imaš rad in si Človek.


Pri nas doma so se večkrat slišale naslednje besedne zveze:
»Ti si najlepši.«
»Mmm, kako te imam rada.«
»Joj, kako si lušten.«
»Moj moški.«
»A si me pogrešal?«
»Moj, moj, doma sem.«
»Greva midva malo na kavč?«
»Hrana.«
»A se bova malo igrala?«Moj mož je bil vedno popolnoma navdušen in takoj sem vzbudila njegovo pozornost, samo kaj, ko te besede niso bile namenjene njemu.
Potem sem poskušala delovati tako, da bi bila oba moja moška zadovoljna. Trudila sem se, da sem ob prihodu domov najprej objela moža, šele potem svojega najlepšega kužka. Iskala sem pohvalne besede za moža, da sem jih nato lahko natrosila tudi Lokiju. Nekaj časa sem poslušala svojega moža, potem sem bila prosta, da sem lahko šla s svojim bleščeče črnim kosmatim spremljevalcem na dolg sprehod.
Opažala sem, da znajo biti sprehodi s kužkom hudo družabna zadeva. Vsak človek, ki sva ga srečala, se je ustavil in malo poklepetal. Tema pogovora je bila seveda pasji prijatelj. Tisti, ki imajo tudi sami pse, so bili še bolj zgovorni. Če bi iskala družbo soljudi, bi bilo to super, ampak kaj, ko sem bila ravna takrat v življenjski fazi, ko sem se najbolje razumela s svojim novim moškim na štirih nogah. V glavnem sva se v tišini odlično razumela, le včasih sem mu  jaz kaj rekla, on je pa poskušal razumeti, kaj hočem od njega. Lepo. Skoraj idilično.

Stran 52
Alex

Kako je prihod psa vplival na vaše družinske odnose, Natalija? V knjigi namreč zapišeš zgornjo posrečeno anekdoto (v poglavju »Zapleteni odnosi«), kako je pes kar naenkrat deležen več tvoje pozornosti, kot pa mož in je vedno prvi na vrsti. (Tudi sama imam podobno izkušnjo, da je pes tisti družinski član, ki posrka največ pozornosti, pa če jo išče ali ne).

NATALIJA: Štirinožni prišlek je precej premešal družinsko dinamiko, kar je dobro in pogosto nujno potrebno, da se ohrani svežina in iskrivost v domu. Včasih se preveč oklepamo »cone udobja« in to lahko vodi v mlačno mrtvilo. Pes nam je definitivno popestril odnose. Prav zabavno (in verjetno vredno psihoanalize) je »komunicirati preko psa«.

Kaj se ti zdi, da je najpomembnejša lekcija, ki jo je Loki naučil tebe, Natalija? 

Alex

NATALIJA: Kuža me je umiril. Na nek tak naraven način sem bolj stabilna v sebi, ravno prav osredotočena in hkrati sproščena. Je tudi najboljši »feng šuj« doma – po dolgem sprehodu po gozdu se naje, globoko zaspi ter ob tem še narahlo smrči in s tem širi v domu izredno dobre vibracije.

Pes je veliko veselje, vendar hkrati ogromna odgovornost. Alenka, na kaj bi še posebej rada opozorila ljudi, ki se odločajo ali bi v svoj dom sprejeli novega, štirinožnega člana družine?

ALENKA: Bodočega skrbnika prosim za temeljit premislek o tem, ali je pripravljen in tudi zmožen prevzeti odgovorno skrb za psa. Poigra naj se z vprašanji od čisto osnovnih materialnih do tistih osebnostnih. Temi sva z Natalijo posvetili precej pozornosti v priročniku Pasjeslovje po domače, zato usmerjam kar na branje vrstic.


Kaj radi bereta?

NATALIJA: Vse! Če me knjiga pritegne, zaplavam v njen svet. Nisem izbirčna glede žanra, debeline, teme, avtorjev…

ALENKA: Osebno uživam v branju knjig, ki me popeljejo v neotipljiv svet neskončnih možnosti.

Kupljena ali sposojena knjiga? Koliko knjig približno kupita na leto?

NATALIJA: Priznam, da sem zaprisežena obiskovalka knjižnice. Po vseh teh letih me še vedno prevzame radostno pričakovanje, ko si grem iskat nove knjige. Hodim med policami, vzamem kakšno v roke, iščem pravo zase, za tisti trenutek. V knjigarnah me pa navdušuje vonj novih knjig. Najraje jih kupujem za darilo.

ALENKA: Uh, težko govorim o številki. Kakor hitro preberem eno knjigo, imam že drugo. Knjige imam naložene na tablici, torej berem e-knjige v angleškem jeziku. Knjig si v knjižnici ne izposojam. Rada jih imam ob sebi za vse čase.

Najljubša knjiga iz otroštva?

NATALIJA: Oh, kar vse v naši knjižnici, sploh tiste s prečudovitimi ilustracijami.

ALENKA: Zlatolaska, Motovilka, Moj prijatelj Piki Jakob, Pekarna Mišmaš, itn. Zaljubljena v knjige.

Katere tri knjige bi v branje predlagali bralcem mojega bloga?

NATALIJA: Fredrik Backman – Mi smo medvedi in Mi proti vam, Arto Paasilinna – Ladjar z lepimi stopali, Michal Viewegh – Letoviščarji.

ALENKA: Osebno se potapljam v literaturo povezano z Bachovimi cvetnimi esencami, priporočam tudi: Anita Moorjani: Dying to be me, Gabrielle Bernstein: The universe has your back.


Hvala vama za vajin čas in pripravljenost odgovoriti na krasna vprašanja s čudovitimi odgovori. Hvala tudi Sanji za pomoč pri postavljanju vprašanj in založbi Vida, ki mi je z recenzijskim izvodom omogočila pisanje intervjuja in fotografiranje knjige.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.