Multa Verba Books je manjša slovenska založba, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma. Odločili so se za poseben koncept izdaje otroških knjig, vse njihove knjige je možno brati v treh različnih jezikih, slovenščini, italijanščini in angleščini. Niso pa ostali le pri knjigah, otrokom so se odločili ponuditi tudi revijo, ki je dobila ime Story Lux Kids. Z ustanoviteljico, urednico in pravljičarko sem se pogovarjala o nastanku založbe, njenem konceptu in načrtih za prihodnost.

V času, ko poslušamo o tem, da nekatere knjigarne zapirajo, da se založbe srečujejo z manjšanjem sredstev za knjige, ste se odločili začeti z zgodbo založbe Multa Verba Books. Kaj in kdo stoji za to odločitvijo in zakaj menite, da vaša založba prinaša na slovenski trg nekaj novega? Navsezadnje gre pri tem tudi zato, kako se razlikujete od ostalih, da bi bili lahko uspešni?

Odločitev odpreti podjetje ni bil dolgo načrtovan cilj. V bistvu je bila odločitev zelo spontana. Brez posebnega poslovnega načrta. Multa Verba Books čutim in opravljam bolj kot poslanstvo, četudi gre za podjetništvo. Po porodu obeh otrok in vrnitvi iz tujine sem začela pisati zgodbe. Brez velikih pričakovanj, iz srca. Čutila sem potrebo po izražanju same sebe. In preko zgodb mi to najbolje uspeva.

Koncept založbe je mednarodni. Ime Multa Verba Books je kombinacija latinskega in angleškega jezika in pomeni knjiga v več jezikih. Odločila sem se za ta dva jezika, ker sta nekako lingua franca. Znotraj založbe izdajamo besedila v treh jezikih: slovenskem, italijanskem in angleškem. Menim, da se ravno v tem konceptualno razlikujemo od ostalih založb. Izdajamo knjige za otroke in mladostnike v teh treh jezikih in vsak od naštetih jezikov ima svoj izvod. Ne izdajamo prevodov, vsa besedila so naši izvirniki. Vsak prevod ni le prevod, temveč kulturni poseg v jezik, v katerem pripravljamo besedilo, četudi izvorno napisano v slovenskem jeziku. Določene zgodbe, še posebej v reviji, se tudi spremenijo, v kolikor menim, da to v tujini ne bo razumljeno. S tem razlogom sem se tudi omejila na jezike, ki jih dobro poznam. Res pa je, da bo knjižna zbirka Saluki Basil izšla tudi v nemškem jeziku, kar pa je in bo bolj izjema kot pravilo.

Kakšne vse izzive pa predstavlja vodenje manjše založbe v Sloveniji? Ste kdaj mislili, da morda ne bo šlo ali pa to niti slučajno ni bilo v vaših mislih? Ste imeli podporo družine in prijateljev?

Eden glavnih izzivov vseh založb, majhnih in velikih, je izjemno huda konkurenca na že tako zasičenem tržišču. Trg knjige ni tržišče, kjer bi nov model knjige zamenjal starega. Ponudba knjig per capita je izjemno visoka, kultura kupovanja knjig pri nas je sicer zadovoljiva, vendar se kljub temu vsi založniki in samozaložniki borimo za pozornost bralcev. Tisto, kar me veseli, je, da je veliko zanimanje za slovenske avtorje. Drug izziv so bralne navade, ki so se s prihodom digitalnih naprav zelo spremenile. Dostopnost do spletnih vsebin namreč zmanjšuje povpraševanje po tiskanih knjigah in medijih nasploh. Zato smo znotraj založbe ponudili knjige tudi v digitalni obliki. Pripravljamo pa za mladostnike različne interaktivne vsebine, še posebej znotraj projekta revij. Največji izziv mi predstavljata učinkovita promocija izdelkov in izbira kvalitetnih sodelavcev. Vodenje učinkovite marketinške kampanije in plasiranje na prava prodajna mesta je danes postalo stvar umetnosti. Ujeti končnega potrošnika ob pravem času na pravem mestu je zaradi naraščajočih stroškov in negotovega gospodarskega scenarija izjemno zahtevno. Pomembna je ekipa ljudi, ki ji lahko zaupaš. Na tem še intenzivno delam … Založba Multa Verba Books je družinsko podjetje, ki ga vodim jaz. Imam pa ogromno podporo moža in doma nasploh ter v ožjem krogu prijateljev. To je tista ekipa, ki mi vedno ob pravem trenutku dajo vero v uspeh.

Vaša založba prinaša knjige v več jezikih. Zakaj menite, da je za otroke že od rosnih let potrebno, da se srečajo tudi z drugimi jeziki poleg maternega? Kakšne koristi ima to lahko za otroke?

Moja otroka odraščata v dvojezičnem okolju. Doma govorimo slovensko in italijansko. Opažam, da sta s tem razvila vpogled v dve kulturi, kar jima omogoča večje razumevanje različnih kultur, sta bolj odprte narave in manj stvari dojemata kot ‘čudne’. 

Zaenkrat ima vaša spletna trgovina pet knjige za otroke. Koliko knjig nameravate izdati na leto in kakšni so vaši načrti v prihodnje?

Trenutno imam izdanih pet knjig v treh različnih jezikih, kar je v skupnem seštevku petnajst knjig. Začeli smo izdajati revijo za otroke do 12. leta, ta bo izhajala enkrat letno. Pripravljamo pa tudi revijo za mladostnike, starejše od 12 let. Nimam točno določenega plana, koliko knjig nameravam izdati letno znotraj lastne založbe, kajti vse je odvisno od uspeha. Smo praktično še start-up. Načrtov in idej imam veliko, predvsem s septembrom se začnemo širiti na italijanski trg. Vendar pa ne govorim veliko o projektih, dokler niso že na dobri točki … 

Vse vaše knjige so ilustrirale slovenske ilustratorke. Ali se vam zdi pomembno, da date prednost domačim ustvarjalcem? Kako poteka delo pridobivanja ilustratorke za določeno knjigo?

Rada podprem slovensko umetnost in seveda se mi ne zdi nepomembno, da če ustvarjamo novo slovensko revijo za otroke, da podprem slovenskem umetnice. Ni pa to pogoj.

Proces ugotavljanja, katera ilustratorka bi bila najbolj primerna na projektu, je zelo preprost in hkrati učinkovit. Vsaj do sedaj se je tako izkazal. Nikoli ne preneham iskati ilustratorjev. In ilustratorji iščejo mene. Preprosto pišejo založbi ali pa jaz njim. V prostem času si ogledujem njihova dela preko socialnih omrežjih. Ker pa mi žal primanjkuje prostega časa, sem že ožji ekipi, ki sodeluje pri kreativi, naročila, naj mi iščejo umetnike. Iz vsega sveta. Vsi ilustratorji delajo na podlagi pogodbe o avtorskem delu in na podlagi cenika, ki ga sami postavijo. Cena, ki jo postavi ilustrator, je seveda odločilnega pomena.

Sami ste tudi pisateljica. Kakšne zgodbe si želite, da bi otroci brali?

Malo se moram navaditi na dejstvo, da sem postala tudi pravljičarka. Za otroke si želim, da imajo čim več izbire. Naj odkrivajo jezik in informacije na kakršnikoli način. Naj berejo stare klasike, romane, stripe, enciklopedije … naj si izoblikujejo svoj okus.

Poleg knjig ste se pri založbi odločili izdajati tudi revijo z naslovom Story Lux Kids? Kako to, da revija nosi angleško ime? Kateremu starostnemu obdobju je revija namenjena? Tudi v branju revij zadnje čase zaznavamo upad zanimanja otrok. Kako to, da ste se podali še na to področje?

Naslov revije je latinsko-angleški in pomeni zgodba v luči za otroke. Odločila sem se za jezik, ki je sprejet kot skupni jezik med govorci, katerih materni jezik je različen. S tem sem mnenja, da bo sprejeta v širši skupini bralcev. Simbolično pa sem uporabila latinsko besedo lux, lucis (f.) ki pomeni luč, kajti zgodbe, od tod story v naslovu, so ilustrirane in torej v nekem smislu osvetljene. 

Revija je namenjena otrokom do 12. leta. To je širok starostni razpon. Zato so zgodbe znotraj revije prilagojene starosti. Od preprostih do bolj kompleksnih.

Kot otrok sem oboževala revije in sem z revijo zrasla. Všeč mi je koncept revije, h kateri se vračaš. Doma imamo redno naročnino na veliko revij. Lepo je, ko ti na dom pride revija in jo listaš …

Story Lux Kids ima še eno posebnost, eno zgodbo izberete, ki jo je napisal otrok. Kako poteka izbor, imate natečaj, prosite znance, okolico?

Res je, dve zgodbi sta spisani s strani otrok. Prva nosi naslov Otroške šaljivke, ki jih zbiram že leta. To so najlepše šale, ki jih otroci, bodisi moji bodisi tisti od prijateljev, stresajo. Druga zgodba pa je kratka zgodba, ki nastane po navodilh likovne pedagoginje Hane Mele. Otrok s Hano riše in ustvarja zgodbo.

Zaradi večjega varstva otrok smo se v reviji odločili, da ne izdajamo identitete otroka, mlajšega od 15 let, saj sem mnenja, da se s tem zaščiti otrokovo dobro ime in čast, ki je še v fazi razvoja in oblikovanja. S tem ne ogrožamo njegove varnosti, zdravja, morale, izobraževanje in razvoja. Za vsako opravljeno delo otroka, mlajšega od 15 let, pridobimo dovoljenje v obliki odločbe Inšpektorata RS za delo.  

So v javnosti že kakšni odzivi na vaše delo? Kako na vas vplivajo odzivi, ne glede na to, ali so, niso pozitivni ali so celo negativni?

Izjemno cenim vsak odziv, bodisi je pozitiven bodisi negativen. Negativne jemljem kot konstruktivno kritiko. Ocenjevanje umetnosti je zelo zahteven poklic, terja veliko spretnosti in življenskih izkušenj. Zato jemljem resno recenzije mojih knjig. Do sedaj sem imela srečo. Odzivi na knjige in revijo so bili pozitivni.

V maju in juniju ste pripravili kar nekaj dogodkov, ki so bili v Tivoliju in Supernovi Rudnik. Menite, da je tako lažje priti do ciljne publike? Bi kakšnega še posebej izpostavili?

Prvo leto poslovanja smo imeli le spletno knjigarno, ki se je oglaševala preko digitalnega marketinga. Bili smo zelo uspešni. Vendar sem pogrešala stik z ljudmi. Zato smo se odločili organizirati različne dogodke in sodelovati na različnih festivalih. Zelo sem ponosna na zasebne iniciative podjetnic, ki organizirajo tematski festival, na katerem združijo in privabijo veliko množico ljudi. Ti dogodki, četudi so zahtevni, me napolnijo z energijo, predvsem me pripravijo do tega, da premostim svoje strahove in me ogromno naučijo.  

Kaj radi berete?

Humoriste in satiro. Politična satira je moj najljubši žanr.

Kupljena ali sposojena knjiga?

Svoja otroka privajam na koncept knjižnice in ju spodbujam k izposoji knjig. Sama pa kupujem knjige. Rada odložim na svojo knjižno polico knjigo, ki jo preberem, saj se na vse knjige zelo navežem.

Koliko knjig približno kupite na leto?

Kot vse v mojem življenju, je tudi nakup knjig stvar periodike. So obdobja, ko samo kupujem knjige. Tudi na potovanjih. In so obdobja, ko knjig ne kupujem. Števila kupljenih knjig na leto ne bi uspela oceniti, sigurno pa več kot trideset.

Ali so vam starši v otroštvu brali knjige?

Moj oče in moj brat sta mi v otroštvu pripovedovala zgodbe, v katere sem se vživela. Mama pa je vedno zelo intenzivno komentirala družbeno dogajanje kot nekakšno zgodbo. Žal sem odraščala v obdobju, ko so bile moderne kasete in sem poslušala avdio pravljice. Sem pa iz visoko izobražene družine, zato so bile vse police vedno naložene s knjigami, revijami in časopisi. Očeta sem velikokrat opazovala, kako bere.

Najljubša knjiga iz otroštva?

Kot otrok sem oboževala kratke pravljice Ele Peroci, v mladosti pa Ko zorijo jagode Branke Jurca in nato Pet prijateljev.

Katere tri knjige bi v branje predlagali bralcem mojega bloga?

Trije možje v čolnu Jerome Klapka Jeroma, Težave v raju Arta Buchwalda in Pasje srce Mikhaila Bulgakova.