25 kakovostnih slikanic za otroke
Doma imam kar nekaj otroških slikanic, predvsem tistih kakovostnih, nekatere se mi preprosto zdijo čudovite. Čeprav še nimam otrok, si kdaj pa kdaj kakšno kupim, saj bo že na zalogi za kakšnega malčka ali malčico. In če, se ne bi malce nazaj držala, bi jih bilo še več.
Pripravila sem vam seznam kakovostnih slikanic, ki bodo razdeljene na različne kategorije po mojem lastnem razvrščanju. Zraven bom, če se bo le dalo pripisala starostno obdobje in pa seveda moj opis same slikanice in mnenje, kot neka kratka recenzija, tako da ne bodo zgolj neki opisi kopirani iz spletnih strani založb.
Za lažji nakup ali knjižnično izposojo sem vam na koncu pripravila še darilce – pdf. datoteko, ki si jo lahko prenesete, ter na podlagi seznama obkljukate kaj ste kupili/prebrali/si izposodili. Na seznamu bo dodanih še več predlogov, ki so jih podale sledilke.
Seveda kategorije niso strogo zamejene, marsikatero slikanico bi lahko tudi predstavili, sama pa mislim, da so vse na nek način poučne za otroka – ali jih nauči določenih besed, prepoznavanja odnosov, živali in podobno.
SLIKANICE O DRUGAČNOSTI
Drugačnost v tem pomenu ni uporabljena z negativnim prizvokom, ampak nas uči sprejemanja in dojemanja ljudi, ki se v družbi s čim razlikujejo. Učijo nas, da včasih so med nami zidovi, ki jih je potrebno preplezati, otroci, ki jih je potrebno sprejemati (tudi, če imajo določene lastnosti, ki se razlikujejo od večine). Otroci ali zelo hitro vidijo razlike ali pa jih ne – šele iz družbe se naučijo, kako se obnašati. Zato so te slikanice enkratne, da jim to pokažemo tudi na primerih, ki so jim blizu.
* Jon Agee: Zid sredi knjige (založba Grlica, 2019)
Kaj dela zid sredi knjige? Ločuje malega viteza in račko na eni strani, ter gorilo, nosoroga in tigra na drugi strani. Mali vitez misli, da je zid sredi knjige dober, ker ga varuje pred drugo stranjo. Njegova stran naj bi bila varna, druga pa ne, ker je tam orjak. In mali vitez ima do orjaka predsodek, da ga bo pojedel, če bi ga ujel. Vse dokler njegova strani ni več tako zelo varna in ga reši orjak z druge strani. Mali vitez tako ugotovi, da je druga stran čisto zabavna in prijazna.
Zgodba, ki bo vaše otroke naučila, da zidovi, ki jih gradimo niso vedno najboljši, da ni dobro presojati ljudi, preden jih spoznamo, predvsem pa, da se lahko naučimo veliko novega, če pogledamo na drugo stran.
Jon Agee je na sredi slikanice dobesedno narisal zid in s tem ponazoril dve strani. Za pripovedovanje uporablja kratke in razumljive povedi, ki so vse postavljene v levi zgornji kot. Tako ilustraciji preostane veliko prostora, kar bo še posebno všeč mlajšim otrokom.
* Susana Aliano Casales, ilustracije Francesca Dell´Orto: Šlik, šlak (založba Malinc, 2019)
* Helena Kraljič, ilustracije Tina Dobrajc: Pod srečno zvezdo (založba Morfem, 2019)
Slikanica nam predaja pomembno sporočilo – nič ni narobe, če se nekateri otroci česa naučijo kasneje. V današnjem svetu se mi zdi, da je potisnjeno na to, da se mora otrok vse naučiti čim bolj zgodaj, če ne ne bo dohitel svojih sošolcev in sošolk. Še ena pozitivna nota slikanice je, da je prikazana zelo realno, dve družini, dve različni deklici in čisto resnična življenjska situacija – nič ni olepšanega.
* Trudy Ludwig, ilustracije Patrice Barton: Nevidni fant (založba Grafenauer, 2019)
Nevidni fant je ena mojih ljubših slikanic prejšnjega leta. Govori o nevidnem fantu Simonu, ki ga nihče ne opazi, neviden je v šoli, učencem in učiteljici. Nihče se noče igrati z njim, ga imeti v svoji ekipi, ga narisati ali jesti med malico za isto mizo. Vendar se to spremeni, ko v razred pride novi fant Julijan, ki se mu vsi smejijo, ker jé drugačne jedi. Simon mu pusti prijazno sporočilce, da se mu njegova jed zdi super in Julijan se začne družiti z njim. Tako je tudi Simon opažen in dobi novega prijatelja.
Neverjetno je, kako je ilustratorka Patrice Barton ilustrirala celotno slikanico, liki so prijetnega videza, nezapleteni in odlično narisani. Simon je poudarjen s črnobelo ilustracijo, ki se prične spreminjati v barvo, ko je opažen s strani Julijana, na koncu pa postane barven v celoti. Neverjetno!
Zgodba bo vaše malčke naučila, da je potrebno sprejemati vse otroke in ljudi, ne glede na to, da so malo bolj tihi ali kaj jedo. Nosi tudi odlične iztočnice za vzgojiteljice in učiteljice, na koncu so dodane iztočnice za pogovor.
* Sonia Sotomayor, ilustracije Rafael López: Le vprašaj! (založba Grafenauer, 2019)
Najnovejša slikanica založbe Grafenauer problematizira različne “bolezni” in spodbuja drugačnost in pogum pri otrocih. Razloži, da ni nič narobe, če si moraš dati injekcijo, ker imaš sladkorno bolezen, uporabiti inhalator, imeti psa vodnika, uporabljati voziček. Nič ni narobe, če si dislektik, avtist, slep ali jecljaš. Zgodba se enkratno navezuje iz strani v stranjo, otroci si vprašanja podajajo, odgovori pa sledijo na naslednjih strani. “Jaz sem Vid. Svet spoznavam drugače od tebe. Vidim, a ne slišim.”
Mnogokrat znajo otroci biti “zlobni” do tistih, ki morajo jemati kakršnakoli zdravila, jim nekaj ne gre tako kot njim ali imajo alergijo. Avtorica je knjigo napisala z razlogom, da otrokom pojasni, zakaj morajo nekateri početi kar počnejo (si npr. dajati inzulinske injekcije), in da bi pojasnila, da smo lahko zaradi razlik med nami vsi skupaj močnejši. Besedilo v slikanici je napisano v pisavi Open Dyslexic, ki je prilagojena osebam z disleksijo, da jim olajša branje.
Enkratna slikanica, ki lahko mnogo otrokom pojasni odgovore, na vprašanja, ki si jih včasih ne upajo zastaviti. Lahko je tudi odličen pripomoček v vrtcu ali pri pouku za razlago posameznih pojmov.
SLIKANICE V VERZIH
Slikanice v verzih so izrednega pomena za otrokov razvoj. Ne le pesmi, ki se jih učijo v vrtcu in kasneje v šoli, njihov um se uri tudi z branjem “pesmi” v slikanicah. Morda ne bodo tako zelo napeto sledili temu, kar jim berete, bodo pa vse to opazili skupaj z ilustracijami in tako povezovali oboje. Izbrala sem štiri slikanice, ki so se mi zdele primerne, da jih predstavim tukaj.
* Niko Grafenauer, ilustracije Polona Lovšin: Živali, živali, vsenaokrog (založba Grafenauer, 2019)
Deklica in fantek, za katera predvidevamo, da sta bratec in
sestrica, se podata na ulico, pri tem pa opazujeta živali. Pričneta pri mucku, polžu in vrabčkih. Na reklami opazita morskega psa, pajka na vejah in lačne ptičke. Podata se v živalski vrt, kjer vidita krokodila, delfina, morskega leva, papigo in leva, kamelo, zebro in ostale živali. Kmalu sta na travi izven mesta, kjer ju preseneti roj metuljev in krt, pa kobilica, ki skače naokoli. V gozdu ju opazujeta kukavica in žolna. Najdeta celo veverico in močerada. Na skrivaj pogledujeta k ježku in velikemu medvedu. Iz gozda prideta na polje, kjer iz trave kuka zajček, za kozolcem pa se skrivaj tihotapi lisica. Najdeta tudi ovce in koze, konje in oslička. Že sta na dvorišču, kjer ju pričakajo psiček, želva in goske ter kure. Prišla sta do kmetije dedka in babice, kjer je kravica Liska nazaj s paše, pujsek pa se v blatu kopa in rije. Celo v hiši imata živali, miške in morske prašičke, kanarčka ter ribice v akvariju. Ponoči med spanjem pa medlo slišita volka in čuka.
Niko Grafenauer se v novi slikanici Živali, živali vsenaokrog z besedami sprehodi po mnogih živalih in zato je slikanica odlična za učenje. Seveda je malce nenavadno, da se tako majhna bratec in sestrica kar sama iz mesta odpravita po ulici, v živalski vrt, čez gozd in travnike, do babice in dedka. Seveda je nenavadno, da srečata medveda, pa se ga nič ne ustrašita. Tudi o tem se z otrokom da pogovarjati, vendar menim, da je v prvi vrsti namenjena učenju o živalih. Kar 40 barvnih strani posvečenih učenju, na prijeten način. Polona Lovšin je mojstrsko upodobila vse naštete živali in jim nadela nek prijazen otroški čar, s katerim najmlajši gledajo na svet. Izjemno je naslikala podobe, ki so z vsako stranjo, ki jo obrnemo drugačne. In čeprav slikanica nima veliko besedila in pomenske zgodbe, se boste lahko z otroki ustavili ob čudovitih ilustracijah in jih skupaj občudovali ter poimenovali živali, ki jih najdete.
* Zack Bush, ilustracije Gregorio De Lauretis: Ti, prav ti (založba Ocean, 2020)
Kratka, ampak sladka in prisrčna 
slikanica o očetovi ljubezni do otroka. Predstavlja očeta, ki je v slikanici ponazorjen z ogromno figuro in majhnega otročička, ki se je komaj rodil. Oče mu ljubezen izkazuje na različne načine in mu velikokrat pove, kako zelo rad ga ima. Sicer Je v sami slikanici uporabljena beseda otrok, zato lahko figura otroka vzamemo kot fantka ali deklico. Nasprotje med veliko očetovo figuro in otrokovo majhno, je še bolj vidno na tistih straneh, kjer sta oba skupaj – neizmerno pa vplivajo te ilustracije tudi na to, da nas spomnijo na tisti medvedji objem, ki ga očetje zelo radi dajejo. Spomni nas na varnost, ki nam jo v otroštvu dajejo starši.
Čeprav sem v tem letu prebrala kar nekaj slikanic, se mi zdi, da se jih dosti malo osredotoča samo na očete in njihovo ljubezen do otrok. Po eni strani tudi koristna slikanica, s katero lahko očetje, ki niso vajeni besednega izkazovanja čustev, svojim malčkom povedo, da jih imajo radi – tako da jim preberejo slikanico Ti, prav ti. Njena zgodba nas popelje od prvega nasmeha, do prvih otroških korakov. In če se je vi ne boste naveličali brati, se je vaši otroci zagotovo ne bodo naveličali poslušati.
* Kristina Brenkova, ilustracije Polona Lovšin: Prišel je velikanski lev (založba Sanje, 2010)
slovenske avtorice Kristine Brenkove pripoveduje o fantku, ki je spoznal leva. Že na začetku ga vidimo obdanega z igračami, med katerimi sedim in se igra, z njim pa je tudi velikanski lev. Fantek se z njim igra in mu prepoveduje stvari, ki jih ne sme – škodljive cigare, vzeti njegove kape, ki mu jo je spletla mama. Potem pa ga nekega dne lev odvede še v puščavo, vendar fantku tam ni všeč, pogreša mamo, zato ga lev odpelje nazaj. Na koncu skupaj prebereta pravljico in lev se poslovi. Za konec pa vidimo fantka, ki zre v svoje afriške živali. 
* Rachel Bright, ilustracije Jim Field: Lev v srcu (založba Morfem, 2018)
V slikanici spoznamo malega miška, ki je majhen kot zrno soli in se ga komaj vidi “od vseh je pozabljen in vse ga skrbi“. Medtem pa na skali leži kralj živali – lev, ves pomemben in mogočen. Rjove tako glasno, da se ga vsi bojijo in so mu ponižni. Mali mišek si želi, da bi bil kot on. Domisli se, da bo rjovel kot lev, zato se odloči, da mora najti nekoga, ki ga bo to naučil. In kdo je za to bolj primeren kot pa lev? Da bi premagal strah in postal pogumen, se odpravi na pot do leva. Mišek se odpravi čisto do njegovega nosu in kar naenkrat … lev zacvili. Mišek mu pove, da se ga ni treba bati, da je on najboljši prijatelj, kar si ga lev lahko zaželi. In od takrat sta postala nerazdružljiva. “Takrat sta spoznala OBA: le če v srcu si lev, to res nekaj velja.“
Mali mišek nas nauči, da je v življenju najprej treba spremeniti sebe, da se sploh lahko kaj spremeni – zato je našel pogum in s tem pridobil novega prijatelja. Pa tudi, da je za to potrebnega nekaj truda in moči. Slikanica bo vaše otroke (in vas!) pritegnila z zanimivimi ilustracijami, tako malega miška z velikimi očmi in ušesi, kot ogromnega leva s košato grivo. Še posebej zanimivi so oblački “govora”, ki so v bistvu zgolj zvoki, ki jih spuščajo živali ali ljudje (malce počlovečenosti vendarle vsebuje): grrr, auuu, ojoj.
Zgodbo lahko poslušate tukaj ali so ogledate rap interpretacijo slikanice.
DUHOVITE SLIKANICE
Pod duhovite slikanice sem sicer vključila tiste, ki imajo v sebi določen humor, vendar to ne pomeni, da ne nosijo pomembnega sporočila. Kar dve od teh se recimo soočata z otroškimi strahovi. Pod to sekcijo sem prav tako vključila to, kar se je sicer meni zdelo duhovito, pa mislim, da bi se morda tudi otrokom. Vendar boste morali to potrditi tisti, ki jih imate 🙂
* Milan Dekleva, ilustracije Suzi Bricelj: Strahožer, Knjigožer, Palačinkožer (založba Morfem: 2016, 2018, 2020)
Pri založbi Morfem se najde en čudovit trio slikanic, ki vse govorijo o nekih žerih. Naj si bo to Strahožer, Knjigožer ali Palačinkožer. Nastale so izpod pisateljskega mojstra Milana Dekleve in tokrat se ne bomo spopadali z verzi, ampak različnimi “pošastmi”. Knjige so malce večjega formata, kar se mi zdi odlično za več manevrskega prostora s samimi ilustracijami in za pregled med samim branjem, ko z otroci skupaj gledamo v knjigo.
V prvem delu, ki je izšel leta 2016, se srečamo s Strahožerjem. Oče odide od doma in naroči svoji hčerki, da naj vsakič, ko jo je strah samo zavpije Strahožer in vse bo v redu. Ampak kaj pa potem, ko Strahožerja res odkrije v omari?! Postaneta prijatelja in vse počneta skupaj.
Mojstrsko napisana zgodba, všeč mi je tudi dodatek različne pisave tam, kjer je napisano Strahožer in dinamika samega besedila. Ilustracije Suzi Bricelj so strahca izjemno upodobile in ga naredile nič kaj strašnega. Torej, če se vaš otrok boji teme, mislim, da je to enkratna slikanica, s katero lahko preženeta strah – ali pa pridobita Strahožerja!
Knjigožer je druga knjiga, ki je izšla 
leta 2018, čeprav se lahko seveda bere čisto samostojno. Sicer se v Knjigožerju ponovno pojavi tudi Strahožer, ki smo ga spoznali že v prejšnji zgodbi. Tokrat mora mala Lili rešiti knjige v šolski knjižnici, saj jih nekdo uničuje. Kaj kmalu ugotovi, da je to Knjigožer, toda kako ga prepričati, naj ne uničuje več knjig, ki so dragocene?
Moram reči, da je to moja najljubša zgodba izmed teh treh, saj v njej seveda nastopajo knjige, pa še en tako zelo lušten odlomek ima na začetku:
“Mami, zakaj ati tako od blizu strmi v knjigo?” je vprašala mala Lili.
“Ker je knjigožer!” Se je zasmejala mama.
“Šališ se, kajne?” je rekla Lili in nejeverno pogledala mamo.
“Knjigožer se reče človeku, ki kar naprej tišči nos v knjige,” je pojasnila mama.
V slikanici se ponovno srečamo s poudarjenim besedilom, kjer omenijo knjigožerja. Prav tako mi je všeč, da je ilustratorka naredila majcen korak naprej in Lili spremenila v večjo punco, ki sedaj hodi v šolo. V tej slikanici je uporabila bolj zemeljske tone, kot v prvi, vendar še vedno obdržala svoj značilen slog.
Palačinkožer je najnovejša slikanica
od omenjenih treh, tokrat pa očka in Lili pečeta palačinke. Očka jih je obračal v zraku, vendar kaj ko je palačinka vmes izginila in jih sploh ni moral napeči. Kdo jo je vzel, če pa nikjer ni nikogar? Lili je poklicala Strahca na pomoč, da odkrijejo to skrivnost izginotja palačink. Očitno se je dogajalo nekaj vesoljskega. In res, kmalu so odkrili čudno, testeno bitje, ki je nujno potrebovalo palačinke! Vendar jih očka ni moral zadosti speči, zato so odšli do pekarne Krep. Vendar tudi tam ni bilo dovolj palačink, potrebovali so jih mnogo več, da se bo bitje lahko vrnilo nazaj domov. Odšli so do tovarne Krep in direktorice Žane. Tam se je Palačinkožer lahko tako najedel, da je dobil energijo za pot domov!
* Peter Svetina, ilustracije Peter Škerl: Debela pekovka (KUD Sodobnost International, 2020)
Na koncu Debele pekovke sem se tako glasno zasmejala kot ob slikanici še nikoli. Debela pekovka je delala v pekarni na železniški postaji. Njena pekarna malce spominja na Kiosk v katerem se prav tako zagozdi prodajalka. Ampak Debela pekovka je kadar ni bilo nobenega kupca rada zlezla v krof in polizala vso marmelado. Pekovki je bilo ime Margot. Nekega dne je z vlakom pirpotoval slikar Friderik Žemlja. S sabo je nosil velikanski lampijon, ki si ga je v hotelski sobi obesil na strop, ker je želel naslikati ves svet. Po celem dnevu spraševanja ljudi kam potujejo je postal lačen, zato si je vzel krof iz pekarne. Ker ni bilo nikogar, je postavil novec na pult in si vzel krof. Ogromen in težak krof in prav tisti, v katerega je zlezla Margot. Friderik si ga je odnesel v sobo in ugriznil vanj. Takrat pa je iz krofa zavpila pekovka: “Auuu!”. Nadaljevanje pa izveš s slikanici 😉
Izjemno duhovita zgodba, z dvema protagonistoma debelo pekovko Margot in slikarjem Friderikom Žemljo, ki najdeta en drugega in jima cel svet postane skupen. Ljubezenska zgodba dveh, ki se zaljubita na prvi pogled, sicer ni nič posebnega, če se ne bi v slikanico vrinili zanimivi in fantastični elementi – pekovka zleze v krof, Friderik pa sabo nosi balon, na katerega hoče naslikati cel svet. Odlična in živahna pripoved je pospremljena z ilustracijami Petra Škerla, ki je zgodbi dal prijetno popestritev.
* Dita Zipfel, ilustracije Mateo Dineen: Pošastko (KUD Sodobnost International, 2019)
POTOVANJA V SLIKANICAH
V mnogih slikanicah se glavni junaki kam odpravijo in sem se uvrstila vsa tista potovanja, ki se jih lotevajo v naslednjih slikanicah. Bomo šli na luno, v gozd, v drugo državo ali pa na morje? Vseeno je kam, le da se bomo imeli fino.
* Boštjan Gorenc – Pižama, ilustracije Igor Šinkovec: Si že kdaj poskusil luno? (Mladinska knjiga, 2019)
* Peter Svetina, ilustracije Krystyna Lipka-Sztarbatto: Spoznal sem te po rdečih nogavicah (KUD Sodobnost International, 2019)
Timej odpotuje z očkom v veliko mesto, kjer ima očka službeni sestanek. Nastanita se v ogromnem hotelu, potem pa mora očka oditi in pusti Timeja v sobi samega. Ko bo očka končal, se bosta šla sprehajat po mestu in šla v kino ter na kosilo. Timej stopi k oknu in opazuje mesto pod seboj. Timej si obleče bundo in se odpravi na ulico. Opazuje ljudi in delavce na stopnicah. Ustavi se pri kipu Nikolaja Kopernika in opazuje božične smrekice na balkonih. Potem je odšel do reke, kjer je se je spremenil v ogromnega želvaka, ki ga je kapitan ladje ogrel z vročim čajem. Nato je Timej odšel do stadiona in preigraval nogomet na zelenici. Peljal se je s tramvajem in spoznal berača, ki ga se je spremenil v velikana in ga vrnil nazaj v hotelsko sobo. Ko se je očka vrnil, mu je Timej brž vse povedal.
Sicer ena izmed slikanic, ki deluje zelo odraslo in hkrati umirjeno s svojimi ilustracijami in ritmom besedila. Pa vendar se nam približa z otroško domišljijo, ki nas sprehodi po glavnem mestu Poljske. Skupaj s Timejem se podamo na pustolovščino. Je Timej to res doživel ali pa si je vso pot le domišljal v sobi z vrha hotela? Je bil Timej dovolj star, da ga je očka pustil samega? In kje je njegova mamica?
* Petrus Dahlin, ilustracije Marcus Gunnar Pettersson: Vesoljska pustolovščina (založba Zala, 2020)
Pred vami je slikanica, ki bo vaše malčke opomnila, da igrače in tehnologija niso nujno potrebne za zabavno igranje. Mali Jani odide na počitnice k babici, ki uživa v naravi in ima rada ribolov, vendar njen vnuček tega ne mara in si misli, da pri babici nima kaj početi. Zato ga babica odpelje na pobeg v naravo, kje srečata krave, veveričko, mravljišče … Skupaj izkopljeta črve, babica pa Janija spomni, da so kot majhni vesoljčki. Ko gresta na ribolov, primerjata jezero z vesoljem, kar fantka že malce bolj zabava. Kje misliš, da pristaneta na koncu? V vesoljski ladji? Švedski nagrajeni pisatelj Petrus Dahlina vas bo skupaj z ilustratorjem Marcusom Gunnarjem Petterssonom popeljal na pravo naravno kozmično pustolovščino, ki otrokom ne bo ušla iz spomina (Moj opis prvotno objavljen v Bukli 151).
Izjemna zgodba fantka, ki pride na deželo k babici, ki mu pokaže veselje tudi v majhnih stvareh in živalih ter rastlinah. Pustolovščino si namreč lahko pripraviš kjerkoli, le malce domišljije moraš imeti, biti pogumen in pripravljen na odkrivanje novih stvari. Spomnila me je na moje otroštvo, ko sva z bratcem zmeraj nekaj “kuhala” na dvorišču in naredila žar iz kamenčkov in nabirala zelišča, ki so postala juha ali čevapčiče iz majhnih vejic.
* Anete Melece: Kiosk (KUD Sodobnost International, 2020)
Ste že slišali za kiosk, ki je dobil noge in se odpravil na potovanje? Spoznajte gospo Olgo, ki je dolga leta delala v svojem malem kiosku in v njem obtičala. Dan za dnem je pozdravljala stranke in poznala vse njihove želje. Ob večerih pa jo je včasih zagrnila žalost, ker je obtičala v svojem malem kiosku in tolažila se je s prebiranjem popotniških revij. Nekega dne so ji kup novih časopisov odložili predaleč od vrat in medtem, ko je poskušala rešiti zadevo, se je njen svet nenadoma obrnil na glavo, s kioskom vred se je prekucnila. Tako je ugotovila, da se lahko premika naokoli! Odšla je s kioskom na pot, padla v reko in ta jo je odnesla … Na drug konec sveta!
Kiosk je bil najprej kratek animiran film, ki je v hipu navdušil domače in tuje občinstvo, zanj pa je avtorica dobila več kot 20 nagrad po vsem svetu. Prevod v slikaniško obliko je sledil nekaj let pozneje, letos pa smo ga dobili tudi v slovenščini in Kiosk je res izjemen. Čeprav govori tudi o pretiranem prehranjevanju, pa nosi tudi pomembno sporočilo, samo zelo močno si moraš nekaj želeti, narediti prvi korak in že si na poti k temu, da se tvoja želja uresniči. Drugače pa obstaneš na mestu in je iz dneva v dan enako.
* Céline Claire, ilustracije Qin Leng: Zavetje (založba Zala, 2019)
Tokrat se podamo v gozd in različne domove živali, ki tam bivajo. Že navsezgodaj zjutraj jih preseneti grozna novica – prihaja namreč vihar. Vse družinice hitijo v svoja zavetja, zbirajo les in hrano. Vendar ne, vsi niso na varnem! Zunaj se premikata dve postavi, ki svojega zavetja nimata. Povprašata pri prvi družinici, ki ju zavrne. Pa pri tretji in četrti. Nikjer pozitivnega odgovora. Od nekje se pojavi prijazen lisjaček, ki jima ponudi svetilko. Že kaj kmalu pa deželo prekrije bela snežna odeja in medveda sta vesela, tokrat ju je rešil sneg. Za Lisjačkovo družino pa sneg ni rešitev, saj jim podre brlog in sedaj tudi oni ostanejo zunaj svojega toplega zavetja. V daljavi zagledajo šibko luč in v zameno za zavetje ponudijo piškote. Saj to sta medveda, ki sta si iz snega naredila zavetje. “In tako sta neke viharne noči, ko je luna bedela za oblaki, dva tujca sprejela neznance v svoje skromno domovanje.“
Odlična slikanica o medsebojni pomoči, prijaznosti in dobrini. Z njo boste vaše otroke lahko naučili sprejemanja in pomoči ljudem, ki jo resnično potrebujejo, saj slikanica problematizira mnoge današnje probleme: zaprti v svoje domove se ne menimo za zunanji svet, ne vidimo, koliko ljudi je resnično potrebnih pomoči. Družinice v slikanici imajo predsodke do tujcev, ki se jih sploh ne trudijo spoznati ali jima pomagati. Samo en mlad lisjaček se odloči za pomoč: podari svetilko – ni veliko, ampak že to nesebično dejanje pomeni luč v temi. Zgroženi gledamo in prebiramo družine, ki so v svojih brlogih nabirajo ogromno hrane in potrebščin, medveda pa prosita le za malo zavetja. Nikoli namreč ne vemo, kdaj se bo nam svet postavil na glavo (kot Lisjačkovi družini) in bomo mi potrebovali pomoč neznancev. Bodite prijazni!
V sami slikanici tako opažamo več različnih kontrastov, kar se odraža tudi na ilustracijah in barvah, ki jih izbira ilustratorka. Na začetku imamo tople rjavkaste odtenke, ki se skozi zgodbo spremenijo v hladne zimske odtenke. Luč, ki jo dobita medveda in jo kasneje vidi tudi Lisjaček, še bolj bije v oči, kot upanje za vse tiste, ki so ostali brez.
POUČNE SLIKANICE
Kot sem povedala že na samem začetku, seveda je vsaka slikanica na svoj način poučna, vsaka nam da nekaj posebnega. V to kategorijo sem sicer razvrstila slikanice, ki jih v druge kategorije nisem mogla razvrstiti, za njihovo skupino pa se mi je še najbolj blizu zdelo, da jim rečem poučne. Vsaka od teh prinese nekaj poučnega, zato mislim, da poimenovanje ni zgrešeno.
* Gülşah Yemen, ilustracije Çağrı Odabaşı: Črta (KUD Sodobnost International, 2020)
* Helena Kraljič, ilustracije Tina Dobrajc: Strašni Karlo (založba Morfem, 2020)
Tokrat spoznamo krokodilčka Karla, ki rad straši živali – vse, od zebre, do žirafe in povodnega konja. Zato so se ga vse živali bale in izogibale. Ampak Karlo je bil pa zaradi tega osamljen, žalosten pa tudi jezen na cel svet. Ni se domislil, da mora sam pri sebi nekaj spremeniti. Nekega dne pa mu je izpadel zob in tako kot vsak otrok se je domislil, da ga mora dati pod blazino (Karlo ga je dal pod kamen), da ga bo miška odnesla in mu nekaj pustila. Vendar je bil naslednje jutro še vedno tam! Zato je Karlo miški napisal pismo, ampak je bil zobek tudi to jutro še vedno tam. Razjezil se je na miško in si mislil, da sploh ne obstaja. Z veje se mu je smejala papiga in mu povedala, da se ga miška boji, da jo bo požrl. Karlo se je zasmejal in povedal papigi, da je on prijazen krokodil, ki ne bo nikogar požrl. Zdaj so se mu približale še druge živali in dobil je ogromno prijateljev, tudi miška ga je še večkrat obiskala.
Igor Saksida je v spremni besedi k slikanici odlično zapisal: »Živalska pravljica prepričljivo prikazuje skupne poteze vseh nas, ki si včasih želimo biti nekaj drugega, kot smo. Zato, ker je pretvarjanje bolj imenitno? Ker kdo to od nas pričakuje? Katera pravila nam nalagajo, da moramo biti bolj strašni, bolj divji, napadalni in nasilni, kot bi si želeli biti?«
Na primeru strašnega Karla boste lahko svojim otrokom pokazali, da se včasih ni dobro pretvarjati, da smo nekaj, kar dejansko nismo. Najboljše je biti točno tisto, kar čutimo in smo mi sami. Prijatelje lahko odženemo tudi s svojim pretvarjanjem ali pa posnemanjem drugih, ker okolica in družba tako pričakujejo. Slikanica uporabi preprost jezik, ki ga bodo otroci zlahka razumeli, Tina Dobrajc pa je tokrat spet ubrala zemeljske tone, usmerjene v zelene odtenke, ki odlično dopolnjujejo Karla in samo pripoved.
* Katy Hudson: Zimski dremež in Zlati želod (založba Hiša knjig, 2020)
Slikanici Zimski dremež in Zlati želod sta nastali izpod rok talentirane Katy Hudson, ki jo je napisala in ilustrirala. S prikupnimi ilustracijami živali in toplo, pozitivno ter pomensko zgodbo so odlično branje. Pri obeh lahko zasledimo tudi druge elemente, kot so razni napisi, ki se pojavijo na domovanjih ali med tekmovanjem za Zlati želod. Branje tako še bolj popestrijo in ga naredijo dinamičnega, v to pa so vključeni tudi medmeti, kot so tap, tap, Bum!, Pof! …
Zimski dremež pripoveduje o želvici, ki se je odločila, da bo imela zimsko spanje, tako kot medved. Vendar ji to ne uspeva najbolje, saj jo vsi motijo, kjerkoli se namesti. Naj bo to blizu taščic, ki imajo pevske vaje, blizu zajca, ki izdeluje ledene skulpture, ali pa na vejah, kjer so se kepale veverice. Vse jo je motilo, da ni mogla izvesti svojega zimskega spanja. Samo sebe je prepričala, da ne mara zime. Prepričana, da bo na visokem hribu imela mir, se je povzpela nanj in se tam ulegla na ravno leseno desko. Ampak ravno, ko je hotela zatisniti oči, je ta deska zdrsnila! Vendar je bilo želvi to zabavno! Spoznala je, da ima rada zimo, saj prinaša polno zabavnih aktivnosti, ne samo mraz in sneg.
Prijetna slikanica, predvsem za zimske dneve, ki bo v vaše otroke prepričala, da so zimske aktivnosti lahko tudi zabavne, čeprav je zunaj mraz. Sicer pa naši otroci verjetno ne rabijo podobnega prepričevanja kot mala želvica, kajne?
Zlati želod nas bo sicer vizualno bolj 
spomnil na jesenske dneve, vendar ga lahko vseeno beremo kadarkoli. Tokrat spoznamo veverico, ki je doslej zmagala na vsakem tekmovanju za Zlati želod in prav neverjetno je, kako nam v slikanici avtorica prikaže njeno celotno steno priznanj in medalj. Tekmovanje se vrača tudi letos in veverica komaj čaka, da se ga bo lahko spet udeležila. Vendar ojoj! Tokrat so spremenili pravila in sodelovati bo morala z ekipo. Ni ji bilo jasno, kako bi lahko zmagala z želvo, bobrom in zajcem. Napočil je dan tekme in veverica se je na štartu pognala tako hitro, da je prehitela še svojo ekipo. Ugotovila je, da bo morala pomagati ekipi, da bodo sploh lahko kam prišli. Ko so vsi prišli na varno, se je pognala naprej proti zlatemu želodu. Vendar jo je tudi tukaj čakalo presenečenje! Želod je bil tako velik, da ga ni mogla sama prevzeti. Njenih prijateljev pa ni bilo nikjer, ponovno jim je morala priskočiti na pomoč. Na koncu njena ekipa ni osvojila glavne nagrade, je pa veverica osvojila svoje prijatelje. Zdaj je spoznala, da so oni vedno na prvem mestu.
Čudovita zgodba o prijateljih in medsebojni pomoči bo ogrela vaše in otrokovo srce. Naučila jih bo, da je včasih potrebno sodelovati skupaj, da lahko kaj dosežeš, da je včasih samo pomembno sodelovati, ne pa zmagati, in da so prijatelji eni izmed pomembnih ljudi v naših življenjih.
* Ivan Mitrevski: Kdo se boji zobozdravnikov? (založba Miš, 2020)
Če nad branjem še niste navdušeni, boste po tej slikanici sigurno. Je tako prisrčna, zabavna in poučna.
Vaši otroci ne marajo zobozdravnika? NUJNO jim preberite to knjigo, saj jo bodo začeli oboževati, njihov zobozdravnik pa se jim bo zato morda zdel malo manj strašen.
Če ste morda med tistimi odraslimi, ki se bojite zobozdravnikov, vas bo slikanica spomnila, da so naši zobje pomembni in moramo skrbeti za njih, zato je včasih potrebno malce potrpeti in “stisniti” zobe (beri: odpreti usta pri zobozdravniku!).
Ivan Mitrevski ima poseben slog risanja, najbolj ga spoznaš po dolgih rokah, mene so spomnile na tiste iz risanke Dexter. Na levo stran slikanice je tako postavil vse glavne živalske junake, ki morajo k zobarju, na desni pa je besedilo, ki sodi k vsaki. Morda bodo vašega malčka prepričali, da je dobro hoditi k zobozdravniku. Še mene so! In tako kot se prične, se tudi konča. Z Barbaro pri zobozdravniku.
Sicer pa sem o slikanici pisala že tukaj.
* Kobi Yamada, ilustracije Gabriella Barouch: mogoče (založba BP, 2020)
Mogoče je zelo posebna slikanica, ki govori o naših zmožnostih. Mogoče bomo mi tisti, ki bomo premikali gore, govorili namesto drugih, izumili ali odkrili kaj dobrega za svet. Vsak je lahko poseben in na svet doprinese svoj košček, da ga izboljša. Samo verjeti moramo vase in dojeti, da lahko dosežemo vse, česar se zadamo. Morda nam kdaj kaj ne bo uspelo, morda bomo padli, morda bomo morali narediti korak nazaj, vendar se moramo zavedati, da se lahko vsakič znova poberemo in nadaljujemo. In kdaj je najboljše, da to damo v zavest, kot pa v otroštvu, ko naši možgani še vedno vidijo čarobno v vsem.
Slikanica nam podaja kratka vprašanja in dejstva na straneh dopolnjenih z odličnimi in čudovitimi ilustracijami Gabrielle Barouch, ki se jih kar ne moremo nagledati. Stvarni detajle je pomešala s čarobnimi elementi, vendar ta povezanost prav nič ne bode, nasprotno, ilustracije tako postanejo še bolj izjemne. Mlajšim otrokom bo ob branju verjetno potrebno še kaj dodatno razložiti, vendar je to slikanica, ki jo lahko prebirate skozi več generacij, pa bo otrok v njej vsakič odkril kaj novega. Je tudi slikanica, ki bo nas odrasle spomnila na to, da lahko naredimo izjemne stvari, če se tega lotimo in ne smemo prehitro obupati – kajti vse je mogoče!
Prelistajmo slikanice skupaj
Prijavi se na novičke in prevzemi svoj seznam omenjenih slikanic, ki si ga lahko naprintaš in uporabiš za označevanje že prebranih, odneseš sabo v knjižnico ali knjigarno.
Zgornje slikanice pa dobiš tudi v luškanem seznamu, ki sem ti ga pripravila v pdf obliki in si ga lahko natisneš. Odneseš ga sabo v knjižnico ali pa doma pogledaš, katere knjige ste že skupaj prebrali. Ne pozabi tudi na nagradne igre, ki se bodo v teh dneh odvijale na instagram in facebook profilih Booknjige. Vesela bom, če slikaš izpolnjen seznam (ni nujno, da v celoti) in me označiš, da lahko vidim vaše prebrane knjige 🙂
Določene slikanice so recenzijski izvodi, zato se zahvaljujem založbam Morfem, Sodobnost, Ocean, Grafenauer, BP, Miš, Hiša knjig, Zala, Grlica.
Hvala tudi podjetjem Mulc, Zolli pops in Zeliščno posestvo Cvetka, ki so velikodušno prispevali nagrade.