Knjige

13 knjig za branje v groztobru* – predlogi knjižnih profilov

Sredi meseca oktobra sem se domislila, da je minilo že kar nekaj časa od zadnjega bralnega seznama, zato sem punce vprašala, ali bi prispevale svoje grozne, krvave, strašljive bralne predloge za groztober. In po naključju se nas je nabralo točno 13! Tokrat sem morala izbiro knjig malce korigirati, saj se mi nekateri predlogi za seznam niso zdeli ustrezni. Seveda je groza zelo subjektiven občutek, vendar jih je večina prišla s svojimi predlogi, sama sem pa izrazila željo po pisanju mnenja o bolj ustrezni knjigi. Spodnji opisi izražajo mnenja posameznega profila knjigogramerke in ne mojega. Upam, da boste v strašljivem seznamu groztobra našli vsaj eno knjigo, ki vas bo pritegnila k branju in vas ne preveč prestrašila, če ste bolj bojazljive sorte. Hvala vsem sodelujočim, da je lahko seznam groznih knjig sploh nastal!


Karmen, aconita.umbra – Bram Stoker: Drakula (Branje: izdaja od Penguin Random House, 2019)

Drakula je ikonična grozljivka in hkrati najbolj znan vampirski roman. Prav Stoker je tisti, ki je leta 1897 pred bralce izrisal svet krvoločnih krvosesov, njih lovcev in nočnih mor. S tem nam je tudi postavil merilo, kakšen je in kaj sploh je vampir.

Vzdušje romana je strašljivo gotsko. K tej estetiki sodi tudi propadajoči grad, prva kulisa za srhljivosti, ki se v zgodbi začnejo spletati. Fabula, pripovedovana v epistolarni obliki, je niz pisem, dnevniških zapisov, časopisnih člankov in vpisov v ladijske dnevnike. Slednjih pripovedovalci so tudi protagonisti romana. Če povzamemo bistvo, mora Drakula hočeš nočeš v viktorijanskem Londonu ustvariti nove vampirje, ker njegovi vrsti grozi iztrebitev. Toda to je le gladina krvave lužice, v katero se steka topla arterijska kri. Drakula je kritika položaja žensk v družbi in hkrati podpora njihove spolne želje, predstavlja strahove, njih groteskno lepoto. Je alegorija verski odrešitvi in komentar kolonizaciji.  

Vsekakor klasika, vredna vsake izsesane kaplje. Vendar pozor, kri je potentna stvar in ugriz ima erotičen naboj. Pred bližnjim srečanjem z nemrtvim aristokratom se, prosim, zaščitite s krucifiksom ali vsaj ovesite s česnovo girlando.

Karmen najdete na IG pod imenom aconita.umbra.


Barbara, izposojevalka_besed – Stephen King: Salem’s Lot

‘Salem’s Lot je popolna bralna izbira, če se želite vrniti h Kingovim pisateljskim koreninam. Njegov drugi roman je surova in čisto prava grozljivka stare šole Stephena Kinga. Nezanemarljiv je vpliv, ki ga je ta roman imel na vse grozljive romane po njem, zlasti na vampirske, in na pisce, ki so sledili. Nekateri ga označujejo za največji grozljivi roman 20. stoletja.

Pisatelj Ben Mears se po 25 letih vrne v Jerusalem’s Lot (skrajšano ‘Salem’s Lot), da bi napisal svoj naslednji roman o dolgo zapuščeni Marstenovi hiši, kjer je kot otrok doživel slabo izkušnjo, ko je tam videl obešenega duha. Hitro se spoprijatelji s srednješolskim učiteljem Mattom Burkom in začne romantično razmerje z mlado Susan Norton.

Marstenova hiša je zdaj v lasti Kurt Barlowa, domnevnega avstrijskega priseljenca, ki je prispel v ‘Salem’s Lot, da bi odprl trgovino s starinskim pohištvom. Barlow je domnevno na daljšem nakupovalnem potovanju, v javnosti pa se zmeraj pojavlja samo njegov poslovni partner Richard Straker. Resnica je povsem drugačna. Barlow je starodavni vampir, Straker pa njegov človeški spremljevalec. Njun prihod v mesto sovpada z izginotjem mladega fanta Ralphieja Glicka in s smrtjo njegovega 12-letnega brata Dannyja, ki postane prvi vampir v mestu, ki ga spremeni Barlow.

Salem’s Lot je vampirska zgodba, na katero sta vplivali vampirska fikcija in grozljivke, med drugimi tudi Stokerjeva Drakula. Vpliv obeh je zelo očiten, poleg tega pa King s ‘Salem’s Lotom oblikuje nov, edinstven in grozljiv ‘literarni odcep’, ki v resnici nima veliko opraviti z vampirji ali klasičnimi grozljivkami. Gre bolj za skupnost in vezi, ki povezujejo prebivalce majhnih ameriških mest, o katerih King tako rad (in veliko) piše: skupna kultura, značilnosti neizrečenega razumevanja, ki izvirajo iz zgodovine, ter čas in prostor, v katerem je bila interakcija med ljudmi še iz oči v oči in ne preko ekranov pametnih naprav.

Barbaro najdete na IG pod imenom izposojevalka_besed.


Martina, knjiznisepet – Edgar Allan Poe: Konec hiše Usher (Karantanija, 1993)

Branje knjig ob soju sveč pričara čisto posebno vzdušje. Ko beremo knjigo kot je Konec hiše Usher se to vzdušje spremeni v pravo groztober pustolovščino. Edgar Allan Poe je mojster srhljivega, grozljivega in gotskega sloga. Med izbranimi deli v knjigi Konec hiše Usher najdemo pet odličnih zgodb, ki te ves čas držijo na trnih, ti poženejo kri po žilah in dvignejo raven strahu. Že sami začetki pritegnejo s svojimi podrobnimi opisi, ki ustvarijo primerno ozračje za nadaljevanje, to pa se z vsako stranjo le nadgrajuje, dokler ne prideš do točke, ko se vse skupaj poveže v celoto in te zgodba popolnoma prestraši. Če nisi pripravljen na celotno knjigo, potem preberi Konec Usherjeve hiše, William Wilson ter Vodnjak in nihalo. Poe te zagotovo ne bo pustil na cedilu, če potrebuješ dobro izbiro branja za svoj groztober. Med branjem teh zgodb se zna zgoditi, da boš zaradi težkega ozračja želel odpreti okno, ampak morda si tega ne boš upal storiti.

Martino najdete na IG pod imenom knjiznisepet.


Manca, zgodovinske_knjige – Erich Maria Remarque: Na zahodu nič novega (Branje: izdaja od Atlantic Books, 1995)

Morda nekoliko neobičajna izbira za Urškin groztober, a v trenutku, ko je bilo govora o grozi, sem pomislila na All Quiet on the Western Front. Vojni roman, ki se dogaja v času prve svetovne vojne, je bil moja prva izbira iz preprostega razloga – groza ob zavedanju, česa je človek sposoben in ob spoznanju. Kot vojni roman (oziroma protivojni, kot zanimivost bi omenila, da je bil roman zaradi močne protivojne propagande v Nemčiji celo prepovedan) zagotovo ne varčuje z nazornimi opisi umirajočih vojakov, razmer v jarkih, krvi in posledic orožja.

Zgodba se začne na zahodni fronti, kjer spoznamo Paula Bäumerja, glavni lik zgodbe, in skupino njegovih prijateljev iz šolskih klopi. Že na začetku zgodbe Remarque da vedeti, da bo branje čustveno, saj ne mine dolgo, preden v zgodbo vpelje lik umirajočega vojaka – prav tako Bäumerjevega prijatelja. Skozi napisano smo tako med branjem ves čas tik ob Paulu, v jarku na zahodni fronti, kjer skupaj z njim doživljamo grozo prve svetovne vojne. Roman ni namenjen povzdigovanju herojev, temveč je zgodba – sicer fikcijska, a obenem resnična – vojakov, ki so morda ubežali smrti, a se domov niso vrnili nezaznamovani.

Je zgodba o preizkušnjah, tako fizičnih kot tudi psihičnih, navadnega (nemškega) vojaka, o rasti fantov od naivnih, mladih, navdušenih najstnikov do prezgodaj odraslih mož, katerih življenja so se v štirih letih močno spremenila. Obenem je zgodba, ki prikazuje, kako težka je bila vrnitev v ‘navadno’ življenje običajnih civilistov.

Objava o knjigi na IG pri zgodovinske_knjige.


Monika, vonjpoknjigah- Bret Easton Ellis: Ameriški psiho (Cankarjeva založba, 1994)

Si v tem jesenskem času želite prebrati nekaj krvavega, pa vam diši moderna klasika? Potem vam v branje priporočam Ameriškega psiha, kulten roman ameriškega avtorja Breta Eastona Ellisa. Branje te knjige resda ni za vsak bralski želodec, saj vsebuje ogromno zelo eksplicitnega nasilja, a vendar gre za zelo aktualno vsebino, pa čeprav je od izida knjige minilo že več kot 30 let. ⁣⁣

Glavni junak romana je mlad, uspešen, inteligenten in premožen Patrick Beatman, ki ogromno da nase in svoj videz, idolizira Donalda Trumpa, v življenju pa mu je zelo pomembno v katerih lokalih se ob brezosebnih pogovorih zadržuje s svojimi prav tako bogatimi prijatelji in številnimi dekleti. Tisto v čemer se zdi, da najbolj uživa pa so naključni brutalni umori. ⁣⁣

Roman je kritika kapitalizma, sveta, ki ga vsi še kako dobro poznamo in ki se kopa v pohlepu, individualizmu in materializmu. Težko branje, a takšno pač pritiče tematiki, s katero se ukvarja. Prav njegova aktualnost pa je tista, ki vas bo na koncu najbolj zgrozila. 

Objava o knjigi na IG pri vonjpoknjigah.


Patricia, navalovihvrstic – Dean Koontz: Oči teme (Hiša knjig, 2020)

Triler Oči teme z nadnaravnimi vložki je izšel leta 1981, ponovno pa je postal popularen v času epidemije leta 2020, saj avtor v knjigi omenja kitajski virus. V zgodbi spremljamo režiserko predstav Tino Evans, ki je leto pred tem izgubila sina Dannyja v nesreči, v kateri je bil udeležen s skavtskimi vrstniki. Tina se ponoči zbuja ob hrupu v hiši in v vseh ljudeh vidi Dannyja. Pojavljajo se čudna sporočila, ki nakazujejo na to, da njen sin morda ni mrtev. To ji ne da miru in odloči se, da bo poskušala raziskati sinovo smrt. Skupaj z odvetnikom Elliotom Strykerjem se odpravita na pot odkrivanja temačne skrivnosti, ki je lahko nevarna prav za vse, ki jo želijo razkriti. Zgodba je rahlo grozljiva, ravno toliko, da med branjem dobiš kurjo polt in se hkrati sprašuješ, ali je morda kaj tudi resnično. Branje priporočam vsem, ki imate radi skrivnostne in srhljive trilerje ter tudi začetnikom v tem žanru.

Patricio najdete na IG pod imenom navalovihvrstic.


Alenka, literarna_lekarna – Edna O’Brien: V gozdu (Modrijan, 2019)

Ena najboljših irskih pisateljic Edna O’Brien je svoj kontroverzni roman V gozdu zasnovala po resničnih dogodkih, ki so pretresli irsko javnost leta 1994. V njem spremljamo življenje Micha O’Kanea, ki ga zaradi neprimernega vedenja zaprejo v popravni dom, čeprav se izkaže, da je duševni bolnik. A namesto, da bi ga zdravili in nadzorovali, ga spustijo iz oskrbe. Vrne se v domače okolje, kjer se pod vplivom glasov v glavi odloči, da bo prinesel enako grozo tistim, ki mu niso pomagali, ko je bil še otrok, hkrati pa se maščuje tudi tistim, ki predstavljajo stvari, ki si jih je želel vse življenje: ljubeč odnos z mamo, telesno ljubezen z žensko ter prijaznost od vseh ostalih, še posebej duhovnikov. Zgodbo prežemajo temačen in zlovešč občutek strahu in groze, občutek nemoči in zatekanje v vraževerje, vpliv krščanske cerkve, vzgoja problematičnih otrok, ki so prepuščeni rigoroznemu sistemu, ki ga vodijo ljudje brez občutka za sočloveka. Kot se na eni strani stopnjuje Michova poblaznelost, tako se na drugi stopnjuje bralčeva napetost in pričakovanje razpleta. Edina priča tragičnega dogajanja je gozd – temačen, vlažen in skrivnosten, celo magičen kraj. Ko boste prebrali to knjigo, vaš sprehod po gozdu ne bo več enak.

Alenka je o knjigi pisala že na blogu in IG literarna_lekarna.


Julia, noranaknjige – Shirley Jackson: V hiši med hribi straši (LUD Šerpa, 2020)

Knjigo sem prebrala pred leti, ko sem iskala nekaj strašnega za oktobrsko ali celo noč-čarovniško branje. Za strahote in grozote je običajno zelo zanesljiva izbira Stephen King, takrat pa sem želela nekaj drugačnega. Izbrala sem največkrat priporočeno knjigo The Haunting of Hill House, ki je pred dvema letoma naposled ugledala luč slovenskega sveta v prevodu z naslovom V hiši med hribi straši.

Avtorica Shirley Jackson je mojstrica ameriške grozljive proze, vendar do takrat še nisem prebrala nobene njene knjige, niti klasike o hiši med hribi, kamor se odpravi antropolog in raziskovalec nadnaravnih pojavov z imenom John Montague, ki si želi preučiti paranormalne dogodke, ki naj bi se v njej odvijali. Med njegovimi pomočniki sta zadržana, zategnjena Eleanor in živahna Theodora, ki je v hišo prišla predvsem zato, ker se je sprla s sostanovalko in ni imela kje spati. Ženski v hiši spleteta prijateljstvo, čeprav sta si povsem različni. Sivi miški Eleanor in drzni Theodori z neizmerno slo po življenju se pridruži še nastopaški Luke, bodoči dedič hiše.

Kmalu se v hiši začnejo dogajati nenavadne stvari. So to resnični paranormalni pojavi? Ali v hiši zares straši ali pa se v resnici največja groza skriva v notranjosti junakov zgodbe?

Julia bo o knjigi pisala tudi na svojem blogu, spremljajte v naslednjih dneh blog Nora na knjige.


Nina, pernina.si – Chris Carter: Genesis (Učila International, 2022)

Če za oktobrsko branje, ko se prebudijo čarovnice, iščete nekaj, kar vam bo pognalo kri po žilah, potem je Chris Carter pravi za vas. Nepredvidljiv in srhljiv. Carter je najbolj znan po kriminalni seriji ameriškega detektiva Roberta Hunterja, ki lovi serijske morilce. Genesis je že 12. del te svetovno uspešne zbirke, ki bralcev vsekakor ne pusti hladne.

Pisatelj zgodbe mojstrsko zaplete, skrivnosti se nepredvidljivo razpletajo, tako da kot bralec ne morete posumiti, kaj so pravi motivi za umore in kdo je storilec. Če pričakujete kompleksne karakterje glavnih likov, potem boste ostali razočarani. Če pa si želite napet triler, hitro branje in krvavo zgodbo, boste odšli potešeni.

Carter, po mnenju nekaterih, z Genesis prestopi meje dobrega okusa. Moja izkušnja branja je bila kot hoja po robu prepada in zatiskanje oči ob nepredstavljivih grozodejstvih. Carter je mojster v doziranju groznih prizorov, saj bralcu z vmesnimi prehodi pusti zadihati. Gre za zgodbo nadvse metodičnega in discipliniranega serijskega morilca, ki išče zadoščenje v masakriranju žrtev. Vse se začne s strahom, kot je tudi zapisano na naslovnici knjige. Predstavljajte si občutek, tisti srh, ki vas spreleti po hrbtu, ko ugotovite, da je morilec v istem prostoru kot žrtev in ni izhoda.

Nino najdete na IG pod imenom pernina.si.


Ajda, ajdanaklada – Daisy Johnson: Sestri (LUD Literatura, 2022)

September in July sta sestri, ki se v starosti med seboj razlikujeta le za 10 mesecev, od tod njuni imeni. Starejša September je podobna pokojnemu očetu; drzna, včasih groba, avtoritativna in na nek način gonilna sila nenavadnega dvojca. July na drugi strani je podobna svoji mami; tiha, sramežljiva in podložna. Njun odnos je nenavaden, mirne vesti lahko rečemo nezdrav, saj se na trenutke bralec sprašuje, kje se ena od sester začne in druga konča. Avtoritativen odnos September namreč povsem požre Julyjino osebnost, vsa njena hotenja in interese in, ko se dekleti z mamo preselita v zapuščeno hišo na obali, se v odnos prikrade še srhljivo vzdušje hiše, ki je videti, da ima svoje skrivnosti in značaj.

Knjiga je psihološka srhljivka v pravem pomenu besede. Brez pretiranega dogajanja nam hiša vzbuja nelagodje, ki ga bralec občuti na skoraj fizični ravni. Ves čas imaš občutek, da je s celotno situacijo nekaj zelo narobe, čeprav ne moreš s prstom pokazati na tisto, kar izstopa. Zgodba se ves čas približuje in oddaljuje od nekega dogodka v šoli, ki je dekleti pripeljal do tu kjer sta in na koncu se okrog tega splete toliko gneva in skrivnosti, da dogodek sam v resnici ni več pomemben.

Čeprav je morda razplet dokaj predvidljiv, predvsem v mnogih podobnih romanih že viden, je Johnsonova z izjemnim slogom poskrbela, da bralcu ni pomembno kaj in zakaj se je zgodilo. Na koncu si želiš le še zapustiti hišo in odnos. Ti bo po prebrani zadnji strani uspelo zapreti vrata hiše za seboj? Bomo videli…

Ajda je o knjigi pisala že na blogu in IG ajda_naklada.


Beti, knjiznibar – Camilla Läckberg in Henrik Fexeus: Zaboj (Učila International, 2021)

Zaboj je prva knjiga skandinavske kriminalne trilogije, ki sta jo napisala priznana pisateljica kriminalk Camilla Läckberg ter Henrik Fexeus, psiholog in eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za govorico telesa (mentalist). Knjiga nas preseneti že z udarno črnordečo platnico in z zajetnimi 624. stranmi. Gre za odlično psihološko kriminalko, polno napetosti, kjer je Camilla poskrbela za natančno gradnjo likov, Henrik pa za brezhibnost miselnih ugank. Čeprav ta knjiga ni najkrajša, boste uživali v vsaki njeni strani! Zakaj? Ker roman vsebuje napetost z veliko mero groze, kanček romantike, humorja in družinske drame, vse to v skandinavskem slogu. Prav tako za tekoče branje poskrbi karakterizacija vseh likov, vzdušje in vizualni opis okolja ter ostra duhovitost, po kateri slovi Läckberg. Fexeus je roman začinil s psihološkimi in mentalističnimi spektri, kar loči ta roman od drugih skandinavskih kriminalk. Magija v tem romanu ni nadnaravni element, je skonstruirana in resnična. Vsebuje različne čarovniške trike, abecedne in številčne uganke ter njihove razlage, ki so vključene v reševanje primera. In to je posebnost tega romana.

Objava o knjigi na IG pri knjiznibar.


Knjiznimacek – Kevin Brooks: Dnevnik iz bunkerja (Miš, 2016)

Ne beri te knjige. Ne, ne šalim se. Če hočeš doživeti nekaj grozljivega ali vsaj udobno strašljivega, preberi raje kakšno knjigo o čarovnicah, kakšen uokvirjen psihološki triler ali pa detektivko, kjer nastopa kakšen starejši detektiv, nekoliko že zamerljiv in morda kaže prve znake alkoholizma. Ta knjiga ni to. Ta knjiga je verjetno klasificirana kot mladinska. In verjetno jo res berejo mladi, saj je Kevin Brooks napisal kar nekaj tovrstnih knjig za mladostnike. O temah, o katerih mladostniki ne bi radi govorili s starši, o kakšni skrivnostih, družbeno perečih tabu temah, o tem, da ni vsak konec dober…. Ampak Dnevnik iz bunkerja nima veliko skupnega z drugimi knjigami za mladostnike. Dnevnik iz bunkerja je odlično napisana knjiga o tem, kako hitro lahko spregledamo nekaj, kar se nam zdi običajno. Opozori nas, kako hitro se naš svet lahko zmanjša. Kako hitro nas lahko oropajo vsega, kar imamo v življenju za samo po sebi umevno. Jaz sem odrasla, imam skoraj odrasle otroke, knjigo sem prebrala kot fiktivni leposlovni roman, ampak me je zj** v glavo (a lahko to napišem v opisu knjige? prepozno, sem že). Ni bil dober knjižni maček. Morda jo mladostniki doživijo drugače.

Knjiznimacek na IG.


Urška, booknjiga – Emily Carroll: Through the Woods (Faber & Faber, 2015)

Zelo redko berem grozljivke, zato je bilo celo zame presenečenje, da sem se odločila za branje stripa Through the Woods. Verjetno zato, ker stripe izbiram po naslovnicah in ta me je pritegnila, v branje pa sem jo vzela brez znanja o vsebini. Ampak ta strip je ravno pravšnji, narejen malce srhljivo in krvavo, vendar z nekaj ščepca humorja. Ilustrirano ni tko grozljivo, da bi si potem to še v sanjah predstavljala in ne mogla spat!

Strip vsebuje šest grozljivih zgodb, ki se razlikujejo po dolžini in vsebini, vse pa seveda druži dejstvo, da so grozne. Kar nekajkrat se zgodi, da kakšna nit pripovedi ostane v zraku in si jo mora bralec sam razlagati in si predstavljati, kaj se je zares zgodilo (včasih se tudi konec zaključi odprto). Med branjem so me presenetili zgodbeni zasuki, ki jih nisem pričakovala, morda tudi zaradi mojega pomanjkanja prebranih knjig v tem žanru. Ali pa so zgodbe enostavno bile tako dobre?!

Dogajanje je postavljeno v nekakšno gotsko, viktorijansko okolje, ne vem zakaj, ampak ob tem sem večkrat pomislila na to, kako bi izgledalo pisanje Charlotte Brontë v grozljivi različici. Strip, ki ga vsekakor priporočam tistim, ki grozljivk do sedaj niste brali in se vam narisane podobe ne zdijo grozne (ker filmov grozljivk jaz na primer ne morem gledat!).


Če vam noben od teh predlogov ni kaj preveč všeč, jih na spodnjem seznamu najdete še več, nekaj so jih predlagale punce, nekaj pa sem jih tudi še jaz dodala (seveda dobrodošli, da svoje predloge zapišete med komentarje pod objavo):

  • Anne Rice: Intervju z vampirjem
  • Shirley Jackson: Loterija in druge zgodbe
  • Stephen Kind: The Outsider
  • C. J. Tudor: The Burning Girls
  • Isabel Cañas: The Hacienda
  • Daphne du Maurier: Rebecca
  • William Peter Blatty: The Exorcist
  • Roald Dahl: Čarovnice ali strip po romanu od Pénélope Bagieu: Čarovnice
  • Deborah Harkness: Razkrivanje čarovnic
  • seriji Vampirski dnevniki (L. J. Smith) in Vampirska akademija (Richelle Mead)
  • Maša Kolanović: Spoštovani žužki in druge srhljive zgodbe
  • in mnoge druge …

*Izraz Groztober sem zasledila na facebook strani Podkasta O.B.O.D., ki v sredo 26. 10. načrtuje snemanje epizode o Drakuli v živo: Noč čarovnic s podkastom O.B.O.D.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.