Knjige

Anja Mugerli: Čebelja družina

Mnogi ljudje pravijo, da jim kratke zgodbe niso preveč všeč. Zato, ker naj bi bile preveč kratke, ker se ne poistovetijo z osebami v njih, ker imajo čudne konce, ker so nekatere tako nenavadne, da so jim potem že čudne. Jaz pa mislim, da imajo kratke zgodbe svojevrsten čar. Umetnost je, da lahko v kratko obliko pripovedi oblikuješ veliko vsebine. Karakterje ti ni potrebno razviti do konca, ni ti potrebno vsega pojasnjevati, nenavadni konci so odlični predvsem takrat, kadar jih popolnoma ne pričakuješ. Vendar nastane problem, kot pri vseh knjigah: kot bralec postaneš čedalje bolj zahteven, čedalje manj kratkih zgodb te navduši, saj se tvoj bralni okus izboljšuje in spreminja. Zato tudi pri zbirkah kratkih zgodb zelo hitro ugotoviš ali bo dobra ali ne.


Knjiga Čebelja družina obsega 7 različno dolgih kratkih zgodb, ki se raztezajo preko 142 strani dolgo knjigo. Prva asociacija, ki se nam pri tem pojavi, je seveda to, da knjiga ni dolga. Po prebrani knjigi bi si res želela prebrati še kakšno zgodbo, saj je vsaka vsebovala posebno vsebino, ki jo razlikuje od drugih zgodb, ki sem jih do tedaj prebrala.

Kaj mi je bilo tako zelo všeč?

Večina kratkih zgodb, ki sem jih brala, je bilo zastavljenih tako, da so nekako univerzalne in zaradi tega dostopne tudi širši množici. Čebelja družina je bila zame drugačna, saj že dolgo časa nisem brala takšnih zgodb, ki bile postavljene v določeno slovensko okolje in zaznamovane z našimi tradicijami in šegami (nazadnje se spomnim na Dobro družbo, ki je bila postavljena večinoma v določeno “okolje” prevoznih zgodb, vendar ne tako tradicijskih). Vendar okolje, v katerega so postavljene zgodbe v Čebelji družini, ni vse. Ima določeno težo, vendar zgodbe brez pozicioniranja primernih oseb ne bi bilo. Te so v zbirki osebe na obrobju družbe – vaški posebneži, delavci, kmetje, osebe z motnjo v duševnem razvoju ali s psihično boleznijo. Mugerli jih postavi v določeno okolje, dogajanje in nato še v neko ožjo družbeno sfero, tesnih družinskih in partnerskih odnosov, ki nam zgodbe še bolj približajo. In tukaj je tisto nekaj, kjer se zgodi možnost poistovetenja.

Knjigo sem pričela brati med letošnjim dopustu na morju in spomnim se, da se mi je že med branjem prve strani utrnilo, da mi je avtoričin slog neizmerno blizu. Zazdelo se mi je, da bi si v takem slogu želela napisati svoje kratke zgodbe. Berejo so izjemno tekoče, stavki se lepo prelagajo eden v drugega, brez naglice in usklajeno. In tako me je sedem besedil posrkalo vase.

Po stopnišču se kotalijo predmeti. Eno izmed jabolk obstane tik pred mojim pragom. Bosa stopim na hodnik in na stopnicah zagledam zelo staro žensko, s hrbtom sloni na umazani steni in plitvo diha. Na moje vprašanje, ali je v redu, me le prebode s temnim pogledom. V spominu brskam med obrazi sosed in jo skušam uvrstiti v pravo stanovanje, a neuspešno. Nerodno jo poprimem pod roko in ji pomagam na noge. Peljem jo v svoje stanovanje in posedem na stol, v katerega sem še pred minuto strmela, kot da bom samo s pogledom dosegla, da se bo na njem materializiralo točno določeno človeško bitje. Zdaj pa na njem sedi starka. Zemljevid gub mehča njen pogled in temna koža na obrazu priča o življenju na soncu in vetru. Vrnem se na hodnik, kjer po stopnicah poberem raztresene stvari. Čisto na vrh vrečke položim obtolčena jabolka.

Začetek knjige in prve zgodbe Jabolkosnedka

Pogosto se nam med branjem zgodi, da ne vemo več točno kaj se resnično dogaja in kaj je izmišljeno. Ponekod je avtorica to mejo tako zelo zabrisala, da nismo prepričani ali gre za junakove sanje ali nekaj s fantastičnimi prvinami. Vendar to za samo zgodbo ni moteče, saj je glavno dogajanje še vedno dovolj razvidno. Dostikrat nas postavi na nek rob, in ta rob je strah, ki ga občutijo osebe, vendar tudi mi bralci med prebiranjem zgodb. Bojimo se, da se bo tisto neizbežno res zgodilo in takrat zares čutimo z osebami v zgodbah. Tako je tudi z materjo v zgodbi Jezero.

Ob spominu še bolj pohitim, a za vsakim drevesom, ki ga zaobidem, najdem le prazno prodnato obalo, dokler ne obstanem pred visoko skalo, ki mi zapira pot. Simon me dohiti. Srebrne sulice, ki prebadajo vodno gladino, ustvarijo vtis, kot da je jezero živo. Strah se oklene mojega drobovja; kje sta dvojčka?

Jezero

Skoraj v vsaki zgodbi lahko najdemo tudi motiv ljubezni, najsi gre za ljubezen v družini, do brata ali sestre ali do ljubezni v določeni zvezi. Meni najbolj pri srcu je kratka zgodba z naslovom Čevlji, ki govori o dveh sestrah, ena starejša druga mlajša.

Oče je sestri ob poroki podaril čisto nove čevlje, iz tankega usnja in lahke kot pero. Na dvorišče sem stopila, ravno ko si jih je obula. Ko me je zagledala, se ji je obraz razsvetlil in na njena vedno bleda lica se je pretihotapila rdečica. Dolge lase je imela spete na vrhu glave in še nikoli ni bila tako lepa.

Čevlji

Kot zelo vizualen tip človeka, vedno knjige pogledam tudi z vidika oblikovanja – notranjosti in naslovnice. Čebelja družina je izjemna. Naslovnica je poudarjena z motivom satovja, naslov pa narejen z nenavadno pisavo, ki se na naslovnicah ne pojavlja ravno pogosto. Ko knjigo odpremo, nas kazalo pričaka na črnem papirju in z besedilom bele barve. Tako so ločene tudi posamezne zgodbe, naslovi so napisani na samostojnih straneh črne barve, ki imajo na zadnji strani obliko, ki ponazarja satovje. Te strani zgodbe tudi vizualno pregledno in na oko prijetno ločijo med sabo, zato moram pohvaliti knjigo tudi kot dovršen oblikovalski izdelek.

Edina pomanjkljivost, ki sem jo sama zasledila je, da mi je bilo zgodb premalo 🙂 . Po koncu branja si kot bralka želim še več vsebine, še več podobnega branja. Se je avtorica namenoma odločila samo za sedem zgodb? Jih je toliko že na začetku napisala ali je morda kakšno izločila? Vprašanji ji bom zastavila v pogovoru, ki bo objavljen na mojem youtube kanalu.


Priznanja in nagrade:

  • Nagrada Evropske unije za književnost 2021 
  • nominiranka za nagrado Novo mesto short

Ta objava je nastala v sodelovanju z organizacijo EUPL (European Union Prize for Literature).

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.