Knjige

Madeline Miller: Kirka

Zelo redke so knjige, ki jih preberem dvakrat, spomnim se, da je bil to v otroštvu Harry Potter, pa mogoče kakšna knjiga, ki sem jo zaradi faksa morala prebrati večkrat. Tokrat pa sem naredila izjemo in sicer za Kirko. Prvič sem jo brala že kar nekaj časa nazaj in takrat sem napisala naslednjo objavo Zakaj Madeline Miller še ne moremo brati v slovenščini? Tam si lahko že nekaj preberete o knjigi, čeprav nisem hotela razkrivati preveč, za vse tiste bodoče navdušence. Malce več sem napisala tudi o sami avtorici, dodala likovne upodobitve knjig in citate v angleščini. Takrat prevod Circe ali Kirke po naše še ni bil na vidiku, sedaj pa jo imamo že nekaj časa in to v dveh čudovitih izdajah, trdi in mehki, z dvema različnima naslovnicama. Črni in beli, skoraj takšni kot so se nam zdeli bogovi v vseh upodobitvah in učenju, ki smo jih o njih pridobili v svoji formalni izobrazbi.

Zakaj sem se za Kirko odločila narediti izjemo?

  1. Knjigo sem najprej brala v angleščini, v septembru leta 2019. Zdela se mi je izjemna, njen jezik čudovit, opisi prostorov, stavb, ljudi so imeli nek presežek. Že takrat sem čutila, da o tej knjigi preprosto moram napisati objavo in avtorico predstaviti tudi slovenskim bralcem. Kmalu zatem so napovedali prihod prevoda, ki smo ga čakali kar nekaj časa.
  2. Sandra, ki na instagramu vodi bralni klub @mi.beremo, je v izbor za avgustovsko mesečno branje uvrstila tudi Kirko in bila je izbrana izmed štirih možnosti. Izjemno me je tudi zanimal prevod knjige, kako se mi bo zdela po ponovnem branju, hkrati pa sem si želela tudi malo obnoviti zgodbo, da ne bi bila čisto nepripravljena na debati 🙂

In rezultat ponovnega branja?

Vsekakor mi ni žal, da sem se ga lotila. Večkrat si mislim, da je ponovno branje knjig izguba časa, ker imam toliko odličnih knjig, ki me še čakajo. Tokrat sem čutila drugače tudi zato, ker ni šlo za branje v enakem jeziku, nekako se mi je vseeno zdelo, da berem isto knjigo, a z drugačnimi občutki. Preden sem se popolnoma prepustila zgodbi, sem se malo lovila, priznam. V angleški verziji me je jezik res očaral, tokrat pa me je na začetku vse skupaj malce pustilo na cedilu. Vendar, to ne pomeni, da je prevod slab! Le moja čustvena navezanost na original, mi ni pustila, da berem popolnoma sproščeno in zato na začetku ob branju nisem čutila enako. Prevod je res odličen (Polona Glavan), vendar sami veste, da je doživljanje originala lahko popolnoma drugače. Že v svoji prvi objavi sem izpostavila nekatere odlomke, zato jih bom tukaj spet ponovila, s tem, da dodam še slovenski prevod, ki ga takrat še ni bilo. Drugi problem, ki sem ga imela pri ponovnem branju so bila imena, tako zelo sem se navadila angleških imen bogov in vseh, da sem rabila kar nekaj časa, da sem se privadila na slovenska. Vsekakor pa mislim, da mi je sedaj zgodba mnogo bolje ostala v glavi, kot pa samo po enem branju 🙂

V prvem odlomku Kirka vstopi, skupaj z Dedalusom in Polidamasom, v Minosovo palačo na Kreti:

At last we reached the top and crossed the threshold into the palace. The blinding light vanished. Cool darkness flowed over my skin. Daedalus and Polydamas hesitated, blinking. My eyes were not mortal and needed no time to adjust. I saw at once the beauty of that place, even greater than the last time I had come. The palace was like a hive indeed, each hall leading to an ornate chamber, and each chamber to another hall. Windows were cut in the walls to let in thick squares of golden sun. Intricate murals unrolled themselves on every side; dolphins and laughing women, boys gathering flowers and deep-chested bulls tossing their horns. Outside in tiled pavilions silver fountains ran, and servants hurried among columns reddened with haematite. Over every doorway hung a labrys, the double-axe of Minos. 

(p.104)

Končno smo prišli na vrh in prestopili prag palače. Slepeča svetloba je izginila. Kožo mi je preplavila hladna tema. Dedal in Polidamant sta obstala in mežikala. Moje oči niso bile smrtne in niso potrebovale časa, da se prilagodijo. Takoj sem videla lepoto te palače, ki je bila še veličastnejša kot takrat, ko sem bila zadnjič tukaj. Palača je bila zares kakor čebelnjak, saj je vsak hodnik vodil v bogato okrašeno sobo, vsaka soba pa v naslednji hodnik. V stenah so bila izrezana okna, skozi katera je v velikih kvadratih vdiralo zlato sonce. Na obeh straneh so se vrstile umetelne stenske slikarije: delfini in smejoče se ženske, delčki, ki nabirajo rože, in širokoprsi biki, ki opletajo z rogovi. Zunaj so v tlakovanih paviljonih brizgali srebrni vodometi, služabniki pa so tekali med stebri, rdečimi od hematita. Nad vsakimi vrati je visel labris, Minosova dvojna sekira.

str. 94-95

Naj na tem mestu poudarim, da moj namen ni kakorkoli primerjati ali komentirati prevodov, le zanimivo se mi jih zdi postaviti enega ob drugega in občudovati, kako čudovito zna Miller dobesedno slikati pred nas prizore, v katerih se je Kirkino življenje odvijalo.

V drugem opiše goro Dikte na Kreti in Artemido.

Mount Dicte, it is called. No bears or wolves or lions dare to tread there, only the sacred goats, their great horns curling like conch shells. Even in the hottest season, the forests remain dark and cool. At night, the huntress Artemis is said to roam its hills with her shining bow, and in one of its shadowed caves Zeus himself was born and hidden from his devouring father. 

(p.111)

Gora Dikte ji pravijo. Tja si ni upal noben medved ali volk ali lev, samo svete koze, ki imajo rogove zavite kot školjke. Tudi kadar je najbolj vroče, je v gozdovih temno in hladno. Pravijo, da se ponoči po njenih pobočjih potika lovka Artemida s sijočim lokom, v eni od senčnih votlin pa se je rodil sam Zevs, ki so ga skrili pred požrešnim očetom.

Str. 102

Ali pa ples Ariadne in presunljivo razliko med človekom in bogom.

 I stayed and watched her dance, arms curving like wings, her strong young legs in love with their own motion. This was how mortals found fame, I thought. Through practise and diligence, tending their skills like gardens until they glowed beneath the sun. But gods are born of ichor and nectar, their excellences already bursting from their fingertips. So they find their fame by proving what they can mar: destroying cities, starting wars, breeding plagues and monsters. All that smoke and savour rising so delicately from our altars. It leaves only ash behind. 

(p.117-118)

Gledala sem kako pleše, kako upogiba roke kot krila, kako so njene močne mlade noge zaljubljene v lastno gibanje. Tako se smrtniki dokopljejo do slave, sem pomislila. Z vajo in pridnostjo, tako, da veščine negujejo kot vrt, dokler ne zableščijo v soncu. Bogovi pa se rodijo iz svete krvi in nektarja, tako da jim odličnost sili že iz prstnih konic. Zato se do slave dokopljejo z dokazovanjem, kaj lahko pokvarijo: uničujejo mesta, netijo vojne, sprožajo kugo in ustvarjajo pošasti. Ves ta dim in vonj, ki se tako lahkotno dvigata iz naših oltarjev. Za sabo puščata samo pepel.

Str. 107

Takole opiše Ahila.

His voice rolled like a bard´s: Achilles, prince of Phthia, swiftest of all the Greeks, best of Achaian warriors at Troy. Beautiful, brilliant, born from the dread nereid Thetis, graceful and deadly as the sea itself. The Trojans had fallen before him like grass before the scythe, and the mighty Prince Hector himself perished at his ash-spear´s end. 

(p.184-185)

Glas mu je tekel kot bardu: Ahil, princ Ftije, nahitrejši med vsemi Grki, najboljši ahajski bojevnik pred Trojo. Lep, pameten, rojen nereidi Tetidi, mili in smrtonosni kot morje samo. Trojanci so pred njim padali kot trava pod koso, konica njegove jesenove sulice pa je pokončala samega princa Hektorja.

Str. 165

Kaj pa je v Kirki poleg jezika še tako posebnega, da mi je knjiga izjemno všeč?

O Kirki iz zgodovine ne vemo dosti. Predvsem ne iz zgodovine, ki smo se jo učili v osnovni in srednji šoli. Vemo, da je tista čarovnica, ki je začarala Odiseja, da se še ni vrnil domov, kaj drugega pa ne, torej zelo plastično vse skupaj. In seveda z negativno konotacijo. Madeline Miller Kirkino zgodbo gradi od začetka, od njenega rojstva do smrti. V bistvu je njena zgodba že skoraj njena kronika, in Kirka ima na začetku vlogo, ki se nam nič kaj ne prikupi. Vendar ji avtorica podeli dejanja, mišljenje, osebno zgodovino, zaradi katere se Kirka lahko kasneje razvije v žensko-čarovnico, ki ima moč nad sabo in drugimi. Postane premišljena, dobra mati glede na njene okoliščine in izkušena. Knjigi dajo čar te njene pustolovščine, njene čarovnije, preizkušnje z različnimi bogovi, sestrami in brati, pa tudi z ljudmi.

Kar nekaj likov v zgodbi je takšnih, o katerih bi si želeli brati še več – tukaj so Dedal, pa Ariadna (o njej že imamo knjigo z naslovom Ariadne), tudi Kirkin sin nam na koncu s svojim treznim pogledom na življenje zraste k srcu. Na drugi strani pa imamo mnoge moške v Kirkinem življenju, ki so pravi vzori slabega, zato smo veseli, da se jim Kirka upre: njen oče Helij, Odisej, Hermes.

Kar Kirko kot lik res naredi živo, in ne neko plastično osebo, ki ima zgolj stransko vlogo, je prav to odraščanje, razvijanje in iskanje svojega smisla v svetu, ki ima vse. Vsaj ona tako vidi, njeni bratje in sestre imajo vse, ona pa nič. Vendar se mora sama šele naučiti, kako si svoja znanja in veščine pridobiti – to pa se sliši zelo podobno človeškemu svetu, tudi naša življenja so sestavljena iz izkušenj, slabih in dobrih. S tem se Kirka še bolj približa človeku in bralcu se je s tem še lažje poistovetiti, tudi ona ima skrbi, bo za vedno ostala sama, se bo lahko dokazala, bodo njene veščine komu koristile, ali bo dobra mati?

Da pa se njena zgodba ne bi slišala kot popolna drama, so v njo vpletene tudi različne moči bogov in čarovnij. Kirko večno zasleduje njena napaka iz otroštva, ko je Nimfo začarala v pošast in zaradi nje umre ogromno morjeplovcev, ni nam dolgčas niti ko se svojih moči šele privaja, transformacija je odlično vpisana. In to vse skupaj naredi zgodbo še boljšo!

Kaj se dogaja s HBO serijo Circe?

8 delno serijo so napovedali za spomlad 2020, vendar še zdaj ni zunaj, zato predvidevam, da je covid situacija morda zaustavila snemanje. Kar je sicer čudno, kar nekaj filmov in serij so zdaj v vmesnem času že dokončali. Tudi nobene nove novice nisem odkrila na spletu, sami stari članki.

Uspelo mi je sicer izbrskati tole: The tv series season Circe Season 1 upcoming HBO Max release date in the USA is confirmed to be 2021 and the upcoming HBO Max release date in the UK is to be announced.

Kaj menijo drugi bralci?

Julia – noranaknjige – ne spreglejte njene resnične zgodbe s Krete!

Izpod peresa Madeline Miller, avtorice mednarodne uspešnice Ahilova pesem, je to drugi grško-mitološki roman, a prvi, ki sem ga prebrala. Šla sem namreč v obrnjenem vrstnem redu: najprej Circe, potem Achilles. Najprej Kirka, potem Ahil. Kirka mi je bila vedno strahotno zanimiv lik, že v srednji šoli se mi je zdela preveč spregledana, zato sem takoj, ko je bila knjiga izdana, skoraj cvilila od navdušenja in se branja lotila z nekaj zadržanosti, saj vsi vemo, kako je, ko so pričakovanja previsoka. Madeline Miller ni razočarala.

Julija Lukovnjak

Kirka mojstrsko prikaže božanstva v vsej njihovi človeškosti, in razkrije, da je edina bistvena razlika med ljudmi in bogovi le moč slednjih. Kirkina uporniška zavrnitev krutosti in moči zabriše meje med svetom človeškega in božanskega ter ves red grškega sveta postavi pod vprašaj. Navdihujoče branje!

Anja Orehek – villagecrazylady

Kirka ni tipična zgodovinsko fikcijska zgodba, ki te potegne vase, v drug prostor v drugem času. Naredi tudi to, seveda. Vendar zahteva malenkost več od bralca. Zahteva prožnost misli, zmožnost empatije, razmišljanja preko poznanega in domačega. Konec koncev zgodbo v prvi osebi pripoveduje najada, mala boginja stare Grčije, začne jo pred začetkom časa, kot ga poznamo. Knjigo lahko vzamemo za hitro, izredno zanimivo in hkrati dokaj poučno branje, lahko pa jo predelujemo nekoliko počasneje. Vložimo majčkeno truda, si vzamemo sekundo za postanek in občutek. Zares, okoli nas so tudi drugačna bitja.

Če je ena stvar, ki mi jo je zapustila Kirka Millerjeve, je to točno to. Nikoli ne veš, kakšno bitko bije nekdo drug v sebi. Vredno je bilo, vsake dodatne sekunde, postanka in premisleka.


Si želiš poslušati prvih 7 poglavij Kirke?

Sedem navdušenih bralk knjige Kirka, ki je letos izšla pri založbi Sanje, se je preizkusilo v branju. Vsaki je pripadlo eno poglavje, torej smo prebrale knjigo do vključno sedmega poglavja. Prisluhnite nam na Noč knjige in ugotovili boste, da je Kirka zanimiva in vredna branja!

Vrstni red: 1. poglavje: Anja @anja.orehek 2. poglavje: Ana @sinkobere 3. poglavje: Jerneja @medvrsticami 4. poglavje: Nada @nadatuintam 5. poglavje: Julia @noranaknjige 6. poglavje: Monika @vonjpoknjigah 7. poglavje: Urška @booknjiga


Kirka je izšla pri založbi Sanje, zahvaljujem se za recenzijski izvod slovenskega prevoda.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.