Bernard Cornwell: Poslednje kraljestvo (piše Sanja Lovrečič)
Po ogledu Poslednjega kraljestva, serije na Netflixu, sem dobila priložnost prebrati istoimensko knjigo (prevedeno v slovenščino), ki je izšla pri založbi Didakta. Urška – Booknjiga me je ”izžrebala” in z veseljem delim svoje mnenje o prebranem z vami.
Naj povem, da je serija Poslednje kraljestvo dobro narejena. Ampak knjiga je veliko boljša. Tudi če sem jo prebrala, po gledanju serije, menim, da je knjiga še bolj podrobna in odnosi v njej veliko bolj globoki in karakterji veliko bolj dodelani.
Začnite s knjigo!:)
Poslednje kraljestvo je prvi del od 13ih delov, ki jih je napisal Bernard Cornwell. Zgodovinska fikcija, ki se dogaja v 866 v Angliji, ko je bila dežela razdeljena na manjša ozemlja. Sedem različnih ozemelj, ki so jih vodili sedem različnih kraljev.
Divji možje ali Danci kot jih je avtor poimenoval, so potovali z ladjami, da bi osvajali ozemlja zase in si tako prislužili sloves. V prvi knjigi sledimo glavnemu junaku mlademu Uhtredu, dediču naslova Aldermanno iz Bebbanburga, ki ga po očetovi smrti posvoji normanski kralj Ragnar: v nekaj letih se nauči pogumno boriti in pluti ter tako postane za Ragnarja kot sin. Toda spletke, strast in končno izdaja pripeljejo Uhtreda nazaj k njegovemu staremu učitelju, ki ga seznani z edinim vladarjem, ki se lahko zoperstavi možem severa: Alfredom, ki se bo nekoč imenoval Veliki. Toda za ponovno pridobitev naslova se bo moral Uhtred soočiti s sovražnikom. Mladi Uhtred se prelevi v Danca, nauči se njihovih navad in verovanj. Rojen pa je kristjan. Dualizem se zelo hitro pokaže v knjigi in zgodba se vrti okoli dveh zelo različnih svetov in verovanj.
Kar je odvrgel na pot, je bila odsekana glava mojega brata. Prinesli so jo očetu, ki je dolgo časa brezizrazno strmel vanjo. Ni zajokal, ni se spačil, ni se namrščil, samo gledal je v odsekano glavo svojega najstarejšega sina in se nato zazrl vame.
»Od danes naprej,« je rekel, »ti je ime Uhtred.«
Tako sem dobil svoje ime.
Vse to so bile seveda otroške sanje. Ko si mlad in nemočen, sanjaš o posedovanju skrivnih moči, ko pa odrasteš in se okrepiš, grajaš manjvredne prav zaradi takšnih sanj.
Ali lahko Uhtred, rojen angleškemu grofu, nato pa ugrabljen in vzgojen med Danci, v tej borbi za prestol in zemljo pomaga obvarovati poslednje saksonsko kraljestvo?
Knjiga je zelo dobro napisana, ima bogato besedilo, veliko zgodovinskih dejstev, karakterji so zelo lepo opisani in hitro padeš v zgodbo. Zgodba poteka skozi oči Uhtreda, ki je res zelo globok, razmišljujoč karakter; ima zelo razvit čut za empatijo in pravičnost. Istočasno pa se razvije v velikega stratega in vojaškega vodjo, ki ubija lahko brez usmiljenja. Veliko je govora tudi o maščevanju in usodi. Usoda je vse!
»Ena stvar mi je jasna, ko gre za krvna maščevanja,« je rekel Leofric, »in to je, da trajajo vse življenje. Na razpolago boš imel več let, da izvedeš svoje maščevanje, ampak le, če boš ostal živ.«
Tudi če so zgodba in liki izmišljeni, so zgodovinska dejstva resnična in zares lahko začutiš tisti čas preteklosti. Veliko se lahko naučimo o zgodovini v teh knjigah, saj je avtor naredil veliko raziskav. Na koncu knjige so tudi zgodovinski zapisi, kar mi je bilo res zelo všeč, ker ti pove nekaj več o zgodovini Anglije. Res zelo zanimivo.
Cornwellova proza je nekje med utilitarno in elegantno. Pravzaprav tega sploh ne opazite, namesto tega je vsa vaša pozornost usmerjena na Uhtredovo norčijo in okoliško pokrajino. Cornwell ponuja dovolj podrobnosti, da bralce postavi v čas in prostor, brez preveč razlag, opisov ali motečih metafor, ki gradijo svet. Njegova proza ni fancy, in to je v redu, pravzaprav omogoča enostavno in hitro branje knjige.
Všeč vam bo, če imate radi zgodovinska dejstva prepletena z dobrimi karakterji in nekaj vojaške strategije. Veliko je govora o veri in vraževernosti.
Zakaj sem se boril z Danci? V vsakem življenju se porajajo vprašanja in to vprašanje me še vedno preganja, čeprav v resnici ni šlo za nikakršno skrivnost. Kot mlademu fantu se mi je takrat zdelo, da bi v nasprotnem primeru verjetno sedel v nekem samostanu, kjer bi se učil brati. Če daš fantu možnost izbire, se bo raje boril za hudiča, kot da bi vrisoval črke v pisalno deščico ali zarisoval znamenja na glineno ploščico.
Meni je bila zelo všeč in me kar zanima, kako se bo zgodba razvila v naslednjih knjigah.
Zahvaljujem se založbi Didakta za recenzijski izvod in Sanji za mnenje!
Bernard Cornwell: Poslednje kraljestvo
Založba: Didakta
Mehka vezava, 428 strani