Knjigarne

“Vsaka knjigarna je zgoščena različica sveta”

Ko sem tri mesece živela v tujini na izmenjavi (Oxford, Anglija) mi je bil najlepši občutek tisti, ko sem lahko zavila v njihove knjigarne. Pa četudi samo zato, da sem se sprehajala okrog miz polnih knjig in občudovala naslovnice. Večkrat ene in iste. Pozdravila sem jih, pogladila kakšnega od hrbtov ali naslovnic in ji potiho zašepetala, da po njo še pridem. In vedno so bile tam, potrpežljivo in mirno čakale. Kakšna od knjig je vsake toliko pristala z mano na blagajni. Včasih sem potem malo posedela na kakšnem stolu in opazovala knjige ter mimoidoče. Spet drugič, pa sem si knjigo odnesla v kavarnico (kar je mimogrede čisto dovoljeno) in jo tam prelistala ob kavi. Ta občutek, da sem lahko šla v knjigarno brez vsakršnih koli omejitev, je bil nekaj posebnega in še sedaj ga pogrešam. Blog o eni najstarejših knjigarn Blackwell si lahko prebereš tukaj in blog o knjigarnah v Bruslju.

Vsaka knjigarna je zgoščena različica sveta. Ni zračna razdalja, temveč hodnik med knjižnimi policami, tisto, kar ločuje tvojo domovino in njen jezik od prostranih dežel, v katerih se govorijo drugi jeziki. Ni prečkanje državne meje, temveč korak, preprost korak, tisti, ki ponese na drug konec Zemlje, k drugim zemljepisnim imenom, v drug čas.

Jorge Carrión: Knjigarne (str. 20)

Zadnje dni sem prebirala knjigo Jutranjice: črtice za dobro jutro, avtorice Mimi Podkrižnik in v njej je poglavje z naslovom, v kateri tako prisrčno strni občutja o knjigarnah, ki so tudi moja.

Knjigarna ni prostor, kamor človek zavije le takrat, ko nujno potrebuje določeno knjigo ali, ojoj, samo zvezek, ali morda še pisalo s papirniškega oddelka, potem pa brž odvihra naprej. Knjigarna je mesto, kamor se resno vstopa po dušno hrano, počasi in s stilom. /…/ Zato se v knjigarne malone mora romati vedno znova, spet in še ničkolikokrat, v tamkajšnje pušice pa brez slabe vesti spuščati (na tem mestu že ne bomo licemersko zamolčali besede) denar. Imeti ljubo knjigo ni kar tako nekaj imeti.

Seveda niso vse knjigarne primerljivo privlačne, niti niso vse enako navdihujoče in malone čarobne, kakor niso vse družbe podobno kulturne. /…/ Zato imam posebno rada knjigarne, majhne ali velike, večnadstropne ali enoprostorne, v katerih je dovoljeno, da si pišoči in beroči lahko vzameta čas drug za drugega; pa čeprav oba navadno nista telesna.
V takih knjigarniških prostorih je poskrbljeno za udobne naslanjače, stole ali celo bralne klopi, v njih nikogar prehudo ne moti, da se kdo izgubi v kakšnem branju za več ur ali morda kar za celo knjigo, kakor se v posebnih kotičkih ne bojijo točiti jutranje kave in ob dnevnem časopisju postreči še s slastnim rogljičkom.
Knjigarna mora biti, vsaj zdi se mi tako, prostor ugodja in prijetne skušnjave, iz katerega se nikoli ne naganja, ampak vabi pozno v noč, in od koder naj se nikomur ne mudi preveč. Redni postoj naj bi bila, v mestu in nič manj na vasi.

Mimi Podkrižnik: Jutranjice (str. 115-116)

V teh dneh so se knjigarne ponovno odprle, z njimi pa se je pričela tudi nova kampanja v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo: Vrnitev napisanih, s katero pozdravljajo in podpirajo ponovno odprtje slovenskih knjigarn in vabijo k nakupu knjig. Ob tem so v sodelovanju z Izarjem Lunačkom pripravili tudi grafična navodila za preprečevanje širjenja okužb.

Na spletni strani so zapisali: “Knjigarne, ki glede na zadnjo nacionalno raziskavo Knjiga in bralci še vedno predstavljajo najpogostejši način kupovanja knjig v Sloveniji, so poleg mesta srečanja in dialoga tudi nosilke znanja, vrednot in kritične misli, s tem pa nenadomestljive.

Klikni na spodnji gumb s pomočjo katerega prideš do seznama odprtih knjigarn ter njihovih delovnih časov.

Ob tej priložnosti so me povabili k vpogledu v zakulisje pripravljanja kampanje, ki je potekala v knjigarni Mladinske knjige v Konzorciju, kjer so snemali prispevke in oglase, ki jih boste lahko v teh dneh zasledili na televiziji. Moje “storyje” izza zakulisja ste si lahko že ogledali, tokrat pa dodajam še nekaj izjav sodelujočih, ki sem jih vprašala, kakšna je za njih idealna knjigarna.

Vodja knjigarne Mladinska knjiga v Konzorciju, Katarina Modic: Dogajanje v idealni knjigarni si predstavljam kot nekaj kar še nisem doživela v Sloveniji in v knjigarni Konzorcij (razen Georga R. R. Martina), da bi na dogodku, ko pride avtor samo podpisovat knjigo, bile vrste. Ne da ponovimo Martina, ampak da bi bilo v knjigarni vzdušje, ko ljudje z veseljem pridejo po ta podpis in po tri besede z avtorjem. In da bi bil na drugi strani slovenski avtor.

Direktorica Javne agencije za knjigo, Renata Zamida:Idealna knjigarna je zame predvsem udobna in topla. V knjigarni se je fino zavleči v svoj kot, si nabrat polno naročje knjig in si vzet toliko časa, kolikor si ga želiš, da vse kar imaš v naročju tudi prebrskaš. Še bolje pa je, da si lahko ob tem privoščiš še kakšno kavico, to so neke take navade, ki jih v tujini imajo, pri nas pa takih knjigarn žal ni.

Vodja knjigarne Beletrina, Katja Šifkovič: Popolna knjigarna bi bila zame knjigarna v centru mesta, pod gradom, knjigarna v bližini katere je tudi fontana in bi bila knjigarna, kjer so vse moje najljubše knjige, ki so jih napisali najljubši avtorji. V njej bi lahko ure in ure presedela s svojimi prijatelji in strankami, ki so postale prijatelji in se pogovarjala o knjigah, idejah in dogodkih… V njej bi delala z ljudmi, ki me razumejo in podpirajo. In to je moja knjigarna, knjigarna Beletrina:)

Na nove in redne obiskovalce bodo v okviru kampanje čakale tudi knjižne kazalke, ki so bile ustvarjene v okviru kampanje, ki jih je oblikoval Nenad Cizl.


Knjigarne v knjigah in filmih

V svetu je bilo že mnogo napisanega in posnetega o knjigarnah. Morda najbolj znana med njim ima preprost naslov: Knjigarna, avtorice Penelope Fitzgerald, po kateri je posnet tudi film z istoimenskim naslovom. Drugi med njimi je sicer naslov Senca vetra, ki pripoveduje skrivnostno zgodbo o pokopališču pozabljenih knjig in fantiču, ki si tam izbere knjigo ter zaplete v nevarno pustolovščino. Knjiga, ki me zadnje čase čedalje bolj privlači pa še ni prevedena in ima naslov The Little Paris Bookshop, avtorice Nine George.

Penelope Fitzgerald: Knjigarna
Carlos Ruiz Zafón: Senca vetra
Nina George: The Little Paris Bookshop

V kolikor si želiš izvedeti še za več filmov, v katerih “nastopajo” knjigarne, si to lahko ogledaš na naslednji povezavi, spodaj pa ti prilagam napovednik filma Knjigarna.


Pojdite v knjigarne in si tam izberite svojo zgodbo. Ali pa naj ona izbere vas. Včasih nas knjige pokličejo k sebi in nekatere so primerne za določene trenutke, druge za drugačne.

Leave a Reply