Zgodba, ki se dogaja dvajset let pozneje kot knjiga Če ubiješ oponašalca (v novejšem prevodu Ne ubijaj slavca), se prične z vrnitvijo Jean Louise »Scout« Finch v rojstni Maycomb. Jean Louise je sedaj 26-letna ženska, ki živi v New Yorku in se vsako leto za dva tedna vrne v rojstni kraj. Jean Louise je še vedno svojeglava in jo težko kdo prepriča v svoj prav. Kljub dobremu vpogledu v svoje težave in delovanje države, ima nekaj slepih peg. Kmalu spoznamo Henryja »Hanka«, ki je bil njihov sosed in še vedno živi v Maycombu. Sedaj je odvetnik in je zaposlen pri Atticusu (Jean Louisinemu očetu). Jean Louise in Hank sta v nekakšnem romantičnem razmerju, vseeno pa večino leta preživita vsak na svojem koncu države. Ob vrnitvi razmišlja o poteku njenih otroških dni v Maycombu, kako se je igrala skupaj z bratom Jemom in prijateljem Dillom, kako je oče reagiral ob določenih prekrških in o poteku življenja v Maycombu takrat. Hitro in nekoliko mimogrede izvemo, da je Jem umrl. Pozneje pa izvemo, da je imel pred pisarno Atticusa srčni zastoj pri svojih 28. letih. Atticus je sedaj ostarel, a kljub temu še dela kot odvetnik, Calpurnia (temnopolta gospodinja) je po Jemovi smrti odšla domov in sedaj za hišo skrbi Atticusova sestra, Alexandra »Zandra«. Spoznamo tudi Atticusovega brata dr. Jacka Fincha, ki ima z Jean Louise poseben odnos in se rada zapleteta v pogovore polne literarnih referenc in življenjskih sporočil.

Knjige ne moremo brati, ne da bi se nam sproti vsiljevale vzporednice s prvo knjigo Harper Lee Če ubiješ oponašalca. Stvari so se v dvajsetih letih od zgodbe prve knjige močno spremenile, a vseeno je v Maycombu tema rasizma v ospredju. Pojdi, postavi stražarja govori tudi o odraščanju Jean Louise. Odraščanje ob tako prominentni in močni osebi kot je Atticus ni enostavno. S svojo vzgojo je otrokoma vzbudil čut za soljudi in izrazit nivo moralnih vrednot. Sedaj, dvajset let pozneje, pa so se stvari spremenile. Jean Louise ima kar nekaj težav s potekanjem življenja v Maycombu in očetovo vlogo pri tem. O obravnavi temnopoltih ljudi se sedaj pogovarjajo na mestnih svetih in obstaja organizacija, ki se domnevno bori za njihove pravice. Iztiri jo, ko oče dovoli, da na mestnem svetu spregovori g. O’Hanlon, ki je pustil svojo službo, da bi se lahko posvetil ohranitvi rasnega razlikovanja. V prvi knjigi pa smo opazovali enačaj med biti temnopolt in biti kriv. Ob tej temi pa teče tudi zgodba Jean Louisine ljubezni, Hanka. Jean Louise ga ima rada, a hkrati ne vidi možnosti, da bi ona ostala v Maycombu zaradi Hanka. Želi si življenja v velikem mestu, kot je New York, ki ponuja ogromno možnosti in (daje vtis) večjo odprtost družbe. Hanku pa je všeč njegovo življenje v Maycombu in ob Atticusu se lahko še ogromno nauči o svojem poklicu. Med njima obstaja neka privlačnost, ki pa očitno ni dovolj močna, da bi skupaj preživela več kot dva tedna poletja. Po drugi strani pa je Hank edini partner v njenem življenju. Tako dobimo občutek, da je Jean Louise neodločena med svojo samostojnostjo in neodvisnostjo, ter željo po partnerstvu. V to zgodbo pa se meša tudi idealizacija očeta, ki prinaša visoke zahteve za ostale moške v njenem življenju.  

Zgodba nas popelje skozi različne dele življenja Jean Louise in vsepovsod naletimo na rasno neenakost. Podobno kot prva knjiga pa nam daje sporočilo, da se je potrebno zoperstaviti nepravičnosti in spregovoriti svoje mnenje. Preko dialoga, s primerno osebo, pa lahko odkrijemo nove razsežnosti idej in nove rešitve.

Knjiga bi zaradi velikega števila referenc na predvsem ameriško literaturo in zapletenega (političnega) življenja v Maycombu, potrebovala verjetno vsaj še eno prebiranje za odstiranje vseh nivojev sporočil. Po prvem prebiranju pusti medel vtis, saj se tekom knjige dogaja mnogo (na videz) nepomembnih stvari in zgodb iz njenega otroštva. Konec knjige dogajanje poveže, zaokroži in da knjigi nov smisel, dogodke pa postavi v drugo luč. Pojdi, postavi stražarja mi po branju ne da miru, saj ostaja slutnja, da je v njej več kot je vidno na prvo branje. Obe knjigi Harper Lee sta vse prej kot lahko čtivo, kar pa ne pomeni, da nista vredni, da ju vzamemo v roke in preberemo.

Avtorica: Harper Lee
Naslov: Pojdi, postavi stražarja
Število strani: 254
Založba: Mladinska Knjiga
Leto izida: 2016 (original 2015)