Knjige

Odziv na članek: Na Instagramu živi majhna, a prijazna književna skupnost

Prejšnji mesec je našo instagram skupnost razburil članek, ki je bil objavljen na portalu AirBeletrina: Na Instagramu živi majhna, a prijazna književna skupnost. Že takoj po njegovi objavi me je v slabem smislu ganilo par dejstev v članku, ki so se mojega dela kot blogerke dotaknile osebno, vendar sem bila na delovnem mestu in svojega odziva nisem mogla takoj objaviti. Razmišljala sem tudi ali se sploh odzvati. Tako bi samemu članku namreč dali samo še večjo pozornost in »klikabilnost«. Vendar je bilo prepozno. Delitve in omembe so se že zvrstile. Preden sem prišla do doma in posnela svoj odziv, sem si ga v mislih neštetokrat ponovila in ga nato lepo mirno posnela.

Naslednji dan sem imela telefonski pogovor z meni ljubo založnico, ki mi je ogromen vzor. Prebrala si je članek, ter si ogledala nekaj naših odzivov, nekateri so namreč po 24h urah že izginili, ter mi dala misliti. Večina nas se je odzvala samo po tako imenovanih ‘storyjih’, ki kot vemo izginejo po enem dnevu, nekateri so seveda objavili odzive na svojem profilu in so še danes tam. Iz pogovora sem dobila dober nasvet, da bi naš odziv moral biti ali na komentarjih ali kot nek napisan odziv na sam članek (kar seveda ostane na spletu) in velja tudi kot dopolnitev Ajdinega pisanja. Zato sem se lotila pisanja odziva.

Priznam tudi mene je presenetil, saj ga sploh nisem pričakovala. Šla sem odkrivat, kakšno raziskavo naj bi naredila avtorica in odkrila najin pogovor na instagramu, kjer sem ji zagotovila, da ji pošljem svoje odgovore. Na mojo veliko nesrečo ali pa srečo, sem bila ravno takrat na morju in na najin pogovor čisto pozabila, sploh pa na vprašanja, ki so bila postavljena kar tam, ki se mi v množici pogovorov izgubijo. Vendar moji odgovori na njena vprašanja, zadeve ne bi spremenili, saj med njimi ni bilo takšnih vprašanj, ki bi vplivala na nekatera dejstva v članku.

Že sama sem konec dneva posnela kar nekaj dilem – knjižni blogerji smo tisti, ki širimo ljubezen do branja in knjig, jih dejansko beremo in ustvarjamo vsebine. Za to, da napišemo objavo, potrebujemo: prebrano knjigo, navdih za pisanje, navdih za fotografiranje knjige, razmišljanje o sami knjigi ter o problematiki, ki ji obravnava, dejansko fotografiranje, pisanje objave (tukaj še dalj časa vzame blog objava!), urejanje fotografije, objava, interakcija z drugimi sledilci. Ko pogledamo iz tega zornega kota lahko vidimo, da je za našimi profili ogromno vloženega truda! Marsikdo ne dobiva recenzijskih izvodov in knjige kupuje ali si jih izposodi. Da ne bo kdo tega razumel kot jamranje, poskušam razložiti koliko vloženega dela je za eno objavo, ki jo nekdo »všečka«.

Na drugi strani so tukaj nekatere založbe, ki objav s svojimi knjigami ne komentirajo, v zameno pa bi dejansko lahko vse uporabili za svojo promocijo, od teksta do fotografije. Obstajajo seveda tiste, ki se potrudijo blogerje aktivno vključiti v svoje delovanje – za primer naj navedem založbi KUD Sodobnost in Sanje, ki sta naše zapise vključili v svoje kataloge letnih izdaj. Še mnogo je založb, ki so aktivne tudi na instagramu in pridno všečkajo in komentirajo naše objave, vendar jih ne bom vseh poimensko navajala, zgornji primer je podan kot primer dobre prakse.

Zamislimo si književno skupnost v današnjih medijih (facebook in instagram) brez našega udejstvovanja. Dnevno širimo glas o dobrih knjigah, delamo izbore in sledilcem podajamo priporočila! Če bi čez noč vsi poniknili in izginili, kaj bi ostalo od te vsebine? Bi se to poznalo založbam pri prodaji? Ostali bi samo še tisti močni profili založb, ki se trudijo izdelati podobe na družabnih omrežjih, ne bi bilo pa več aktivnih bralcev, ki glas širimo do drugih.

Mislim, da je prišel čas, da se knjižnim vplivnežem izkaže in pokaže, da smo zaslužni za kvalitetno delo, ki ga opravljamo. To bo tudi mlajšim generacijam pokazalo, da je častno biti na takem mestu in jih morda spodbudilo k pisanju in branju.

V nadaljevanju bom navedla nekaj pripomb, dopolnitev ter kaj nas je kot knjižne mikrovplivneže zmotilo.


Prvič: naslov Na Instagramu živi majhna, a prijazna književna skupnost

Naslov ti kot bralcu da vedeti o čem bo nek članek napisan oziroma o čem naj bi ti kot bralec članka prebiral. In ravno ta naslov naj bi govoril o nas kot majhni, a prijazni književni skupnosti. Vendar to ni. Je članek, ki govori o vsem, kar se tiče »bookstagrama«, vendar o ničemer konkretno. Nam je posvečeno le eno izmed podpoglavij članka, z naslovom Knjigoljubci in Instagram. Kot vemo, je pri spletnih člankih pogosto tako, da naslovi ne odražajo celotne vsebine, in so tam samo kot še ena izmed reklamnih sestavin, kako ljudi pritegniti k branju. Ne trdim, da naslov ni resničen, vendar v tem primeru, popolnoma neustrezen.

Ivana, ki vodi instagram profil Ivana_dja se je na naslov odzvala: »Res je, krasna je! Žal pa boste v tem članku bore malo izvedeli o nas.« in še »Zakaj pišete o nas brez nas?« Seveda, članek je sicer nastal z raziskavo, vendar ta ni bistven del same vsebine.

Tako se je recimo tudi Monika, ki vodi profil Vonjpoknjigah na članek odzvala z citatom: “Članek o nas, brez nas.”, ki opozarja ravno na to, da je le majhen delček celotnega članka osredotočen na spletne knjižne osebnosti.

Drugič: »Izključno knjižnega vplivneža v Sloveniji namreč ni, v tujini pa obstajajo. Druga opcija pa je sodelovanje s posamezniki, ki radi berejo in to izkazujejo tudi na Instagramu, s tako imenovanimi mikrovplivneži, ki gradijo slovensko knjižno skupnost na Instagramu.«

Kakor jaz razumem pojem mikrovplivnež je to podvrsta vplivneža. Torej ne moremo trditi, da izključno knjižnega vplivneža v Sloveniji ni, če pa obstajamo kot mikrovplivneži, ki so podvrsta vplivnežev. Hkrati je potrebno biti previden, saj kot poznavalci knjižnih ter bralnih razmer, dobro vemo, da veliko manj ljudi bere in spremlja ljudi, ki berejo, kot pa recimo tiste, ki so lepotni, style ali potovalni blogerji. Torej bi številka 3000 sledilcev v tem primeru bila lahko že veliko.

Prav tako je tudi v tujini zelo malo izključno knjižnih vplivnežev, veliko se jih zraven ukvarja še z življenjskim stilom, potovanji, kozmetičnimi izdelki.. ali pa prav tako delajo v založništvu in tako pridobijo povezave in kontakte.

Tretjič: Definicije vplivneža za slovenski trg ni – načeloma govorimo o osebi, ki ima vsaj 20.000 sledilcev.

Če gremo pogledati v spletni SSKJ, definicije vplivneža res ne najdemo, zato pa je bilo na to temo napisanih že nekaj člankov, pa tudi magistrska naloga Samante Coraci, z naslovom Kriza slovenskega založništva: vloga vplivnežev pri promociji branja in kupovanja knjig. V njej je zapisala definicijo vplivneža:

Z razvojem in množično uporabo družbenih omrežij so se pojavili tudi vplivneži ali influencerji. To so posamezniki, ki imajo na enem ali več omrežij velik doseg oziroma veliko število sledilcev. Sledilci jih imajo za strokovnjake oziroma cenijo njihovo mnenje. Lahko bi rekli, da sledilci mnenju vplivneža o neki stvari podelijo avtoriteto. Založniki, ki sodelujejo z vplivneži (na knjižnem trgu so to: knjižni blogerji, knjižni instagramerji ali knjižni vlogerji), ponudijo svoje knjige v recenzijo (Bizjak Zabukovec 2017, 268–269).

Domnevam, da je avtorica članka s tem, ko je mislila, da definicije vplivneža NI, ciljala na to, da nimamo jasno določenih številčnih kriterijev za definiranje vplivnežev.

Četrtič: Omenjanje oseb in povezave do blogov

Marsikatero v naši knjižni skupnosti je zmotilo to, da jih avtorica članka ni omenila. Kar sicer ni narobe, če ne bi citirala ene izmed nas. Smiselno bi bilo, če omeniš enega, da omeniš vse, ali pa nobenega. Ker je bila to ravno raziskava, je vprašanja vzela za podlago za pisanje o naši skupnosti. Kljub temu, ker gre za spletni članek, bi bilo logično navesti imena – vsaj uporabniška na instagramu, saj so vsi naši profili javni, kar pomeni, da se sami strinjamo z njihovo javno uporabo.

Sandra (@dozadnjestrani): Članek v katerem se poleg @gospodicna_knjiga omenja samo znane Slovence. Omeni se knjižna škatla, a ne kdo je z njo pričel (@booknjiga). Omeni se bingo, a ne kdo ga je pričel. Omeni se knjižni klub – kaj, kateri, kdo?

Govorite o nas, pišite o nas, uporabljajte nas. Toda ko imate platformo in glas, ki seže dlje kot naši, povejte kdo smo. Uporabite imena, dodajte povezave. Copy paste pa je.

Petič: sklep Morda zato, ker knjiga zanje ni (pravi) posel, zanima jih ljubiteljsko.

Ko sem dodiplomsko še študirala Primerjalno književnost in literarno teorijo, sem morda na knjigo resda še gledala (zgolj) ljubiteljsko. Nato sem se odločala, kaj bi študirala naprej in ugotovila, da imam idealno podlago za študij založništva, znanje ekonomije iz ekonomske gimnazije in podlago na književnosti. Na podiplomskem študiju me je knjiga začela zanimati tudi poslovno in takrat se je odprl tudi moj blog in profil, ki sta bila sprva zasnovana za pridobivanje sledilcev (zaradi želje nekoč vzpostaviti podjetje za naročnino na knjižne škatle), ki pa sta kasneje prerasla v mnogo več kot samo to. Marsikdo, ki se odloči za vodenje instagram profila in pripravljanje vsebin na blogu, ima zadaj svojo zgodbo, kaj si želi v življenju. Tukaj je Alenka z Literarne lekarne, ki je pred leti ostala brez službe in se vrgla v nekaj, kar ima rada in za kar bi rada, da ji prinaša tudi zaslužek. Tukaj je Nuša, ki sem jo navdušila za študij Biblotekarstva in Primerjalne književnosti ter gre letos že v drugi letnik, vodi pa profil V soju luči in istoimenski blog. Misliš, da si nekoč ne želi delati v tej smeri?

Barbara, ki vodi profil izposojevalka_besed se je na to trditev odzvala takole: »Knjiga za nas knjigoljubce je pravi posel, z njim mislimo (nekateri) čisto resno.«

Sandra (@dozadnjestrani): »Sanjala o tem, da bi lahko enkrat delala s knjigami profesionalno.«

Tudi Sandra pravi, da bi si želela, da so knjižni blogerji za svoje vsebine, čas in trud plačani. Res je, marsikateri profil je v knjižni skupnosti zato, ker to rad počne in širi ljubezen do knjig naprej in med nas. Vendar tega ne moremo aplicirati na vse, pa sem sama podala zgolj štiri profile – kakšne zgodbe se šele skrivajo v ozadju ostalih?

Dejstvo je takšno, da objave na družbenih omrežjih so plačane (seveda ne vse) in zanimivo bi bilo vedeti ali ima nekdo z 10.000+ več dosega do kupcev knjig, kot mi, ki imamo 2500 sledilcev ali manj. Naši sledilci so veliko bolj knjižno usmerjeni in verjetno se na njih tudi lažje apelira, da se določeno knjiga kupi. Dokler takih podatkov ne bo (meriti pa jih lahko pričnejo edino knjigarne – spletne in zidane), smo prepričani, da knjižni blogerji naredimo veliko. Seveda tukaj ne gre samo za nakupe, ampak tudi za vsebino, ki jo založbe od nas (lahko) dobijo.

Seveda se moramo tukaj zahvaliti tudi vsem založnikom, s katerimi imamo dobre odnose in nam recenzijske izvode pošiljajo, kadarkoli jim izrečemo našo željo po njih. Vsi vemo, da je slovenski knjižni trg specifičen (majhen) in hočemo kakovostne knjige spraviti do kupcev in bralcev. Zato, hvala, ker ste!

Spodaj v videu še skupek mojih objav, ki so bile objavljene na dan objave članka.


Knjižni ‘mikrovplivneži’ in kaj doprinesemo v skupnost bralcev

Ustvarjalk knjižnih vsebin ni malo in seveda je tudi tukaj potrebno ločiti tiste kakovostne od manj kakovostnih (prav tako je tudi pri knjigah). Pa vendar, če malce bolje pogledamo v ta svet in se recimo osredotočimo samo na instagram, ta šteje že več 30 knjižnih profilov, ki redno objavljamo. Kje so tukaj še vsi tisti manjši in res obrobni, res je težko je najti vse, saj zaenkrat ne obstaja ključnik (#), s katerim bi bilo to najbolj enostavno. Če pogledamo nekaj statistike, pa je skupno med skoraj dvajsetimi najbolj aktivnimi profili, kar 19.850 sledilcev (seveda se jih veliko podvaja zaradi zanimanja za knjige in branje) in do danes (14.9.2020) ustvarjenih kar 7.270 objav (katere profile sem vzela v štetje dobite pri meni).

Pa dajmo sedaj pogledati še naše vsebinske “pridelke”, ki jih je seveda toliko težje ocenjevati in meriti.

Sandra – dozadnjestrani in njeni številni projekti

V zadnjem času zelo aktivna in pohvale vredna med nami je Sandra, ki vodi profil dozadnjestrani in (še) nima bloga. Poleg zelo estetskih fotografij je pričela z mesečno ‘rubriko’ Knjigožerci, ki jo je navdihnila The Guardianova rubrika ‘Books that made me,’ kjer o knjigah in branju povprašujejo znane pisatelje. Knjigožerci pa so osredotočeni na bralce: profesionalne in ljubiteljske. Tiste, ki o knjigah pišejo na Instagramu ali blogu. Tiste, ki enostavno radi berejo. Tiste, ki pišejo tudi sami. Objave si sledijo v zaporedju treh dni, vsakega 14.-16. v mesecu. Knjigožerci se v septembru selijo v video obliko, česar se vsi izredno veselimo!

Knjigožerci

Že drugo leto zapored je izpeljala poletni knjižni bingo, v katerem je letos sodelovalo več kot 90 bralcev. Pri tem organizira tematiko različnih “kvadratkov”, deli vsebine, pripravi predloge, deli naše objave o branju, komentira… Razmišlja pa tudi že o zimskem. To je ena izmed krasnih dejavnosti, ki privabi tudi manj pogoste bralce, kot tiste, ki imamo že kar nekaj “kilometrine.

Sandra vodi tudi spletni bralni klub mi.beremo, kjer se bere dela anglofonske književnosti. V njem izvemo podrobnosti o avtorju, okoliščinah dela, delu na splošno, celo skupaj izbiramo naše branje… Vloženega truda v dejanske objave je ogromno, na koncu pa se celo še sestanemo/jo na spletnem dogodku, kjer se debatira o knjigi. Do sedaj obravnavana dela so bila Skrivna zgodovina (Cankarjeva založba), V hiši med hribi straši (LUD Šerpa), Podzemna železnica (Galarna), ter septembrska, ki se ji še vedno lahko pridružite Stoner (Mladinska knjiga). Bralni klub, ki je še mene vzpodbudil, da sem kupila dve knjigi!

Še nismo končali, saj organizira tudi Knjižno verigo, kjer ena knjiga potuje do različnih bralcev, ki pa po njej lahko zapisujejo, označujejo, kakorkoli.. Tokrat je na vrsti že druga veriga, s knjigo Moja temna Vanesa (Učila International).

Barbara – izposojevalka_besed

Barbara na svojem profilu izpostavlja mlade literate, ki jih zbira pod svojo rubriko #knjižnicaliteratov in nam pripravlja odlične intervjuje. V zadnjem času pa je zbrala še njihove bralne predloge.

Barbara vodi še en instagram profil, ki je namenjen mlajši populaciji z imenom iza_in_mami_bereta.

#knjižnicaliteratov in Veronika Šoster

Zaenkrat tudi pri njej še ne bomo našli spletnega bloga, vendar nam s krasnimi vsebinami že tako lepša dneve. Da ne rečem koliko knjig kupi sama, skoraj vsak dan dobi kakšen paket 🙂

Neja – pesemptic

Neja se v zadnjem času zelo rada poigrava z urejanjem videovsebin, videonapovednikov in videorecenzij. Veliko objav deli pod oznako #beremnapoti, ki so jo pričeli uporabljati tudi drugi in tako širi svojo ljubezen do knjig.

Ima krasno oblikovan spletni blog na njem pa je s sledilci in bralci delila vodič za knjižne blogerje. Sestavljen je iz kar osmih sklopov/objav, za katere verjamem, da so ji vzeli ogromno časa:

  1. Kaj je knjižni blog + izbira imena
  2. Kako začeti literarni blog: tehnične podrobnosti
  3. Stil knjižnega bloga (izbira teme + nasveti)
  4. Blog nasveti pred objavo (seznam opravil)
  5. Kje dobiti brezplačne fotografije? – knjižne slike za blog
  6. Knjižni blog – triki in nasveti
  7. Knjižni profil na Instagramu (kako začeti + nasveti)
  8. Urejanje fotografij (blog in bookstagram)
Objava za knjižni vodič na instagram profilu Pesem ptic

Pošilja interaktivne in zabavne knjižne novičke, pri njej pa lahko najdeš tudi knjižne podlage/predloge.

Nina – Gospodična knjiga

Nina je na knjižno blogerski sceni najdlje, zato bi lahko rekli, da ima največ izkušenj na tem področju. Na svojem blogu se posveča kategorijam, ki jih ima razdeljene v Berem sebi, Berem sinku, Matigovor, Insta gdč., Gdč. ideja in najnovejšo, ki se jim je pridružila v letošnjem poletju Gdč. podkast, kjer lahko Nino dejansko tudi poslušamo!

Zadnje objave na instagram profilu Gdč. knjige

Vedno se posveča perečim tematikam in o njih rada pove svoje mnenje, kar jo včasih postavi na tisto trdno mesto avtoritete, vendar jo knjižna skupnost ne občuduje le zaradi tega. Velikokrat pove po resnici, v zadnjem času tudi česa ne zmore ali pa nam pokaže svoj ‘nepolikan lajf’. Njen zadnji podkast je Bralna posvetovalnica – kako brati otrokom? in je zadnji v letošnji seriji, iskreno pa vsi upamo, da se ga loti tudi naslednje poletje. Tudi v vse ostale je praktično povezala tematike s knjigami, ki jih je prebrala.

Že kar nekaj let pripravlja tudi bralne sezname Berem sinku, ki so razdeljeni po starostnem obdobju.

V kolikor kliknemo na njeno stran za Sodelovanje, lahko ugotovimo, da ima točne preference o čem želi in ne želi pisati ter kaj nekaj referenc, kjer se je že pojavila.

Knjižna polička in Knjigoljubkamaja

Sicer večinoma objavljata o romantičnih knjigah, vendar sta se lani okrog božiča potrudili in organizirali Skrivnostnega božička. Vsem, ki so se prijavili sta razposlali sporočila, izžrebali prejemnike, ter obvestili komu je moral kdo poslati. Določil se je časovni rok ter višina darila, nato pa smo obdarjenci veselo odpirali:)

Darilo skrivnostnega božička

Alenka – Literarna lekarna

Na svojem blogu je pričela deliti vsebine za svojo dušo, in ker je ugotovila, da ji knjige lahko tudi pomagajo. Ne samo tiste za samopomoč ampak tudi romani in poezija. Na njenem blogu lahko najdeš objave, v katerih predstavlja knjige za odrasle in otroke. Tudi pri Alenki lahko najdeš objave o tem Kako začeti pisati svoj blog in koristne nasvete kot so iskanje fotografij in orodja za izboljšanje le teh.

V zadnjem času pa se je lotila tudi objavljanja na svojem youtube kanalu Literarna lekarna – knjižni blog Alenke Štrukelj, kjer lahko odkriješ različne pogovore in priporočila za branje.

In ne boš verjel/a na facebooku ima svojo skupino IZ ZGODBE V SRCE IN ŽIVLJENJE, ki je skupnost ljudi odprtega srca, ki se medsebojno podpirajo in spodbujajo pri krepitvi ljubezni do sebe, zastavljanju osebnih ciljev, odpravljanju negativnih prepričanj in osebni rasti – seveda vse skozi knjige in modrosti, ki nam jih ponujajo. Tudi tukaj te bo pritegnila s svojim magičnim predstavljanjem in video posnetki.

Naslovnica Alenkine facebook skupine

In na koncu še moj blog Booknjiga

Tam lahko najdete različne kategorije kot so knjige, knjigarne, dogodki in intervjuji, v katerih se trudim predstaviti različne posameznike, ki me navdušujejo. Prav tam lahko prostor najdejo tudi ustvarjalci, pisatelji, kritiki…

Že drugič organiziram natečaj Pišem za Booknjigo, ki daje priložnost in glas tistim, ki svojega bloga nimajo, sodelujoči pa za sodelovanje prejmejo tudi knjige. Poleg številnih nagradnih iger na mojem profilu, se jim trudim prikazati tudi izdelke povezane z branjem – kave, čaje, zvezke… Fotografije knjig so skoraj vedno osnovane okrog tega kar je ali na sami naslovnici, v vsebini ali barvno usklajeno.

V septembru sem napovedala še youtube kanal, na katerem se bomo z videom sprehodili po številnih knjigarnah v Sloveniji in pokukali v kotičke založniške panoge.

Glede na številne dileme okrog knjižnih blogerjev, sem se odločila, da se povežemo v skupino in poskusimo s skupnimi močmi doseči to, kar je mogoče posamezniku težje. Dogovarjanje in nastajanje že poteka.

Še veliko knjižnih ustvarjalcev

Ne smemo pa pozabiti tudi na vse ostale, ki prispevajo svoje bralne izkušnje, knjige in doživetja, vendar se (še) niso lotili kakšnega od knjižnih projektov Ivana_dja, s krasnimi svetlimi fotografijami in odlično vsebino, Monika, ki vodi profil vonjpoknjigah in istoimenski blog. Zahvala grem tudi vsem ostalim, ki vas poimensko nisem navedla, ker sem se trudila izpostaviti res tiste projekte, ki so dosegli širšo publiko. Hvala vam, ker nas spremljate, komentirate in pošiljate sporočila. To resnično cenimo, ker knjižna skupnost na instagramu ne bi bila kakršna je, če ne bi bilo vas <3


Kaj prinaša prihodnost?

V tem času, ko je nastajal moj odziv skupaj z ostalimi, smo dobili novo ponudbo za sodelovanje v raziskavi in nova Ajdina vprašanja. Morda bo ta članek bolje osvetlil področje knjižnega bloganja in ustvarjanja vsebin na instagramu (ker marsikdo »samo« tam deli vsebine in to zelo kvalitetne, marsikatere so boljše kot nekateri blogi!). Kaj nam bo res prinesel, pa bomo videli.

Sandra (@dozadnjestrani): Kaj je torej problem? Zakaj smo jezni? Ker se izpostavlja problem, brez da bi se predlagalo ali izvedlo očitne rešitve.

  • Že pred samim člankom je pri meni začela zoreti ideja, da bi se naša knjižna skupnost povezala tudi v javnosti, zato smo že v dogovarjanju, da ustvarimo povsem svojo spletno stran, na kateri se bo lahko našlo kvalitetne knjižne profile (+bloge), se delilo zadnje objave in omogočilo širši javnosti pristopiti do nas.
  • Potrebno je tudi določiti nekatere pojme, saj določeni še vedno zamenjujejo besedo sodelovanje z recenzijskimi izvodi. Sodelovanje z založbami mora biti točno opredeljeno, kaj mi za njih naredimo, kaj oni od tega dobijo (kvalitetne vsebine!) in kaj mi. Tega trenutno še ni in zato vsi skupaj stojimo na zelo trhlih tleh.
  • Tudi sama sem pričela razmišljati, kaj lahko kot blogerka in nekdo, ki dela v založništvu ter pozna kar nekaj ljudi, naredim na tem področju in morda nam bo do širše skupnosti uspelo priti tudi na tradicionalne načine.
  • Predlog za podeljevanje nagrade za najboljšega knjižnega vplivneža leta na Slovenskem knjižnem sejmu.
  • Določitev ključnika (#) za lažje iskanje slovenskih knjižnih ustvarjalcev in ustvarjalk.

Do takrat pa, sledite, všečkajte, komentirajte, saj tako pokažete, da cenite naše delo, ki ga kot bralke/ustvarjalke/fotografinje.. vlagamo v ustvarjanje naših profilov, saj je za njimi ogromno porabljenih ur, da do vas pridejo končni rezultati.

17 Comments

  1. Anja

    September 17, 2020 at 07:28

    Bravo, Urška! Hvala, ker si

  2. Anja

    September 17, 2020 at 07:28

    Bravo, Urška! Hvala, ker si

  3. Patricia

    September 17, 2020 at 08:17

    Super odziv! Povzela si vse naše misli
    Jaz sicer (še) nimam nobenih projektov, imam pa blog @navalovihvrstic

    1. Booknjiga

      September 17, 2020 at 08:27

      Hvala <3 saj že sam blog vzame ogromno dela, pa udeleževanje na projekte drugih 😉

      1. Tanja OMGReads

        September 18, 2020 at 05:57

        Jaz se sicer bolj “ukvarjam” z angleškimi knjigami
        kjer je “materiala” za objave več, ampak vseeno…odličen odgovor!!! ❤️

        1. Booknjiga

          September 18, 2020 at 06:26

          Hvala ti <3 hehe, materiala je tudi pri nas "preveč", eni ne utegnemo 🙂

  4. Knjižni šepet

    September 17, 2020 at 08:32

    Hvala za ta prispevek. Rabili smo ga. Čudovito si opisala ❤️.

    1. Booknjiga

      September 17, 2020 at 08:53

      Hvala ti! Se strinjam, da smo ga potrebovali <3

  5. Nina (@slovenianbookworm)

    September 17, 2020 at 09:31

    Res si lepo zapisala!

  6. Tanja

    September 17, 2020 at 18:05

    Priznam, da izvornega članka nisem prebrala, sem pa sedaj prebrala ta odziv na članek in dobila vpogled v bistvo članka. Sama spremljam večino omenjenih knjižnih blogov oz. IG profilov in velikokrat tam dobim ideje za branje. Prav zato mi je knjižna skupnost na IG-ju všeč in z veseljem pogledam story-je, objave ter občasno sodelujem še pri kakšnem od projektov. Tako, da hvala vsem, ki se trudite, da bralci dobimo kakovostno storitev s klikom na telefonu 🙂

    1. Booknjiga

      September 18, 2020 at 06:26

      Hvala ti, za ta obsežen komentar 🙂 Z veseljem se trudimo za vas in nas <3

  7. Knjigobuba

    September 18, 2020 at 17:30

    Res en velik poklon vsem, ki pripravljate super vsebine in skrbite za pestrost na naših knjižnih policah.

    1. Booknjiga

      September 20, 2020 at 13:08

      Hvala ti za pohvale 🙂

  8. sabina

    September 19, 2020 at 05:50

    Živijo!
    Sama berem skoraj izključno knjige po priporočilih knjižnih blogerjev. Zelo cenim vaše delo, ker vem, da je vanj vloženega ogromno truda in sem vam vsem za vaše prispevke izjemno hvaležna.

    1. Booknjiga

      September 20, 2020 at 13:09

      To je pa res lepo prebrati! Še naprej se bomo trudili za odlične predloge in vsebino! <3

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.