Se tudi vam strgajo čisto nove superge? Se kdaj polijete s kavo, kakavom ali čajem? Vam telefon pade na tla in se na njem pojavi mini pajkova mreža? Vam hrana v hladilniku kdaj splesni? Se vam po tleh stanovanja nabira prah? Se vam pokvari pralni stroj? Vam zarjavi avtomobil? Se vam strani v knjigah kar trgajo, polijejo ali zavihajo, pa sploh ne veste kdaj se to zgodi? Se v vaše pisanje prikradejo zatipki, pa ne veste od kod?

Kaj pa če vam povem, da nekje živijo škrati, ki so za vse to krivi? Ja, čisto res! Imenujejo se entropi.

Vse se preprosto nenehno stara. Tudi ta knjida se bo ves čas starala, dokler ne bo lepega dne čisto razpadla. In kdo je kriv za to? Kdo povzroči, da se stvari, ki so bile malo prej čisto nove, naenkrat postarajo, ko le za hip obrneš hrbet in nehaš biti pozoren?

Če bi radi vedeli, jaz sem kriv!

Seveda ne samo jaz – več nas je. Pravzaprav nas je veliko. Ampak res veliko. Kdo smo in kaj pravzaprav počnemo? Če hočete, vam lahko pokažem. S staranjem je namreč kup dela, nikoli si ne bi mislil!

Zatipk in Flek, str. 9

Spoznaj Zatipka, ki je mladi škrat entrop. Hodi v tretji razred OŠSS (Osnovna šola Staranja stvari), kjer se uči, kako delati zatipke, polivati in uničevati stvari. V šoli jih pripravljajo, ker bodo najboljši od njih postali padalci in se odpravili v svet ljudi. Vendar morajo pred tem končati šolanje in temeljito praktično usposabljanje. Entropi so sicer človeškemu očesu nevidni in čisto majhni, vendar se morajo vseeno držati strogih varnostnih napotkov, da jih ljudje pomotoma ne vdihnejo, pohodijo ali pomendrajo. Njegova soba ni nikoli pospravljena! Si predstavljaš, da tebi starši ne bi težili, da moraš pospraviti sobo, ampak bi bil za nered celo nagrajen?! Mama mu ves čas teži, da mora kaj umazati, strgati in zmečkati. Zatipk bi zelo rad delal z računalniki in programi, saj pravi, da napake tam lahko povzročijo cele katastrofe. Njegov oče namreč dela v knjižnici, kjer stara knjige in to delo se Zatipku zdi izjemno dolgočasno. Zatipk je tudi tisti, ki ti pripoveduje to celo štorijo 😉

Morda se vam je že kdaj zgodilo, da doma na polici naenkrat niste mogli najti svoje priljubljene knjige. Naj ste jo še tako iskali, je ni bilo nikjer, kot da je izpuhtela. Ne bojte se, ni izpuhtela. Pravzaprav je, a samo za trenutek – na oddelek mojega atija. In ko boste naslednjič šli mimo police, boste knjigo tam zagotovo našli. Le da bo malenkost starejša, kot se jo spomnite.

Zatipk in Flek, str. 18

Knjiga je razdeljena na 15 poglavij, v katerem dodobra spoznaš Zatipkovo deželo, njegove prijatelje in sošolce, učitelje in starše. Vsak ima tam namreč svojo nalogo, npr. učiteljica Polivka, stric Vrtalnik in gospod Pronical. Zatipk ima tudi najboljšega prijatelja in to je Flek, ki ima izjemno rad raznovrstne madeže, predvsem pa tiste iz kakava.

Kar branje izjemno popestri so ilustracije, ki so premeteno razvrščene po straneh, nekatere delujejo celo kot popis predmetov, ki jih izumitelji v Zatipkovi deželi izdelujejo, da je delo staranja stvari lažje. Med drugim tako na straneh najdeš: Paradižnikov žig, ampule za razpljusk olja in maščobe ter čokopackalnik.

“Zapomni si, kdor je radoveden, se hitro postara!” je najljubši citat Zatipkovega očeta

Tako, ko ti Zatipk vse predstavi, pa si pripravljen, da ti pove zgodbo o eni veliki dogodivščini. Ta se začne nekega dne, ko je učiteljica Polivka učence odpeljala v pravo slaščičarno v človeškem svetu in Zatipk se je odločil, da se bo skril v škatlo od torte, ki jo je kupila družina deklice Marjetice. Svojo namero je sporočil samo najboljšemu prijatelju Fleku, ki se je zaradi njegove odločitve tresel kot šiba na vodi. Zatipk je v škatli še malo premetal napis na torti, tako da je namesto MARJETICA, pisalo JAMRETICA! Vendar začuda! Ko je Zatipk opazoval deklico v naravnem okolju, je ugotovil, da tega ni bila prav nič vesela. Nato pa ji je iz rok padlo še darilo – tablica na dotik, kamor so v trenutki prihiteli hitropajkalci in na zaslon tablice odtisnili res čudovitega razpokanega pajka z dvanajstimi nožicami. To je bil šele ogenj v hiši. Njena starša sta se razjezila, Marjetica pa je še bolj jokala. Zdaj je bil Zatipk res zmeden! Kaj niso oni na svetu zato, da ljudem polepšajo življenje? Saj stvari se vendar morajo starati, uničevati in poškodovati. Zakaj so jih tega učili, če pa so bili zaradi tega ljudje potem žalostni? Pa njena mamica je ves čas brisala stvari, da se je vse svetilo in lesketalo, zakaj so pa potem oni nastavljali različne vrste prahu?

“A znamo entropi ljudi samo spravljati v jok? Čemu koristi tako delo?”
Padalec je divje zavil z očmi: “Ti predrzneš mali! Veliki Zob časa zelo dobro ve, kaj počne in zakaj je staranje pomembno!”

Zatipk in Flek, str. 61-63

Takrat pa je učiteljica Fleka potegnila nazaj v njihov svet in za pobeg je bil kaznovan. Vendar mu ta Veliki Zob časa še vedno ni dal miru, zato se je odločil, da ga poišče, ustavi staranje (ker so ljudje potem nesrečni!) in začela se je njegova velika dogodivščina. Dejansko mu je uspelo priti tja, skozi vse prepreke in izzive, ki so se mu postavljali na poti. In tam je premagal stražarja in našel samo eno majhno ročko. Potegnil je za njo, in … NIČ. VELIKA OGROMNA TEMA! Kaj mislite, ga je kdo rešil iz te zagate? Se stvari morda ne starajo več? So entropi povsod okoli nas?

Fugit irreparabile tempus = Čas nepovratno teče

Knjigo sta ustvarila Tomáš Končinský in Barbora Klárová, ki prihajata iz Češke in je leta 2017 prejela češko nagrado magnesia litera za najboljšo otroško knjigo. Ilustriral jo je Danilel Špaček in reči moram, da so same ilustracije res presežek same knjige, zgodbo neverjetno popestrijo. Sploh tiste, ki so narejene na kar dveh straneh, koliko neverjetnih detajlov je na njih. Kar zagledaš se v ilustracijo in pogleduješ z leve proti desni, pa spet malo nazaj, pa se ustaviš pri drugem detajlu. Res dobro, da so se založniki odločili za večji format, da se vse skupaj še lažje prikaže. Oglej si na spodnjem videoposnetku kako je nastajala ilustracija, ko so učenci odšli na ekskurzijo v slaščičarno. Ustvarjanje ilustracij za to knjigo je moral biti res izjemen podvig.

Sama zgodba sicer deluje rahlo raztreščena, vendar če pomislimo, da nam jo pripoveduje učenec tretjega razreda, to ni nič takšnega. Njegova pozornost skače iz enega dogodka na drugega, malce pozabi kaj nam je hotel povedati, pa nam malo zaupa o njegovi dogodivščini, pa potem spet preskoči drugam. Vendar nič hudega, nas pač drži v napetosti. Dinamika se tako še bolj stopnjuje do samega vrhunca knjige, ko Zatipk ustavi staranje in se resnično v knjigi pojavijo črne strani, samo on in besedilo sta v belem. Pozorne starejše bralce bodo presenetile kulturne kulturne reference na različna literarna dela.

Ena izmed rekdih knjig pri kateri ni potrebno paziti na zapitke.

Preseneti tudi samo grafično oblikovanje knjige, poleg velikosti sta na notranjih straneh čisto pravi razbit mobilni telefon in piramide (tok časa?), na zadnjih dveh pa okostje in iztirjena lokomotiva v ozadju pa vidimo napis Vivat entropia (ker je njihova zgodovina povezana z našo). Naslovi so izpisani z velikimi modrimi črkami, pa potem ogromno kazalo poglavij čez dve strani, kjer (ponovno) so v ozadju avtorji izpisani z modrimi črkami. Opaziš, da je poglavje o slaščičarni roza barve, in da je pri tistem v puščavi čisto druga številka za strani? Majcene ilustracije in ilustracije čez dve strani nas spremljajo čez celotno knjigo in mislim, da ji to da tisti poseben čar. Ilustracije same ustvarijo zgodbo same zase. V takšnih knjigah obožujem tudi to, kako se predstavijo njeno ustvarjalci, ilustrator jih je na koncu namreč kar vse narisal 🙂

Morda pa nam zgodba sporoča, da se ne bi smeli preveč obremenjevati, da se naše stvari obrabijo, se nam kdaj kaj strga ali polije. Ni namreč konec sveta, ker so to vendarle stvari. Veliko hujše je, če si ne znamo vzeti časa za svoje bližnje, družino in prijatelje. Veliko hujše je, če kupujemo nove in nove stvari, pa na njih ne znamo paziti. Ali pa nova in nova oblačila, ki se prehitro strgajo, namesto, da bi pokrpali stare. Ali pa, ko ne načrtujemo in se nam hrana v hladilniku pokvari in jo moramo vreči stran, kar je res škoda. Pomislite, da morda pa niso čisto vsega krivi entropi 😉

Za konec pa lahko še z mano polistaš po knjigi.

Tomáš Končinský in Barbora Klárová: Zatipk in Flek
Ilustracije: Daniel Špaček (spletna stran)
Prevod: Diana Pungeršič
Nagrade: magnesia litera za najboljšo otroško knjigo (2017), zlatá stuha za najboljšo otroško knjigo (2017), leta 2018 uvrščena na častno listo IBBY in bila med bele vrane (White Ravens)

Knjigo lahko kupiš v spletni trgovini založbe Miš.

Predstavitev knjige na blogu in družabnih omrežjih je nastala v sodelovanju z založbo Miš. 

Prevod knjige sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) ter Evropske komisije, omenjeni instituciji tudi nista odgovorni za kakršna koli dejanja, ki bi lahko izhajala iz vsebine tega dela.