Drugo dejstvo, ki me vznemirja, je mesto, v katerem se je to zgodilo. Je tisto, v katerem živim že dvajset let, ki mi je znano in ki mi je postalo dom. Če hodim mimo krajev, kjer je Philip začel svoje zasledovanje, če si ogledujem mesta, kjer se je odločala njegova usoda, tiste tihe, mirne kraje, potem prepoznam, kako neverjetno je, da bi ravno tu našel takšno zgodbo.

Stran 15

Več ni videl, ženska, ki si je utirala pot skozi množico, je ostala nevidna. Philip se je obrnil, da bi jo bolje videl. Za trenutek se je prikazala njena postava, majhna, nežna, ranljiva. Prisodil bi ji, da je sredi dvajsetih. Obraza ni prepoznal, a mu je v nos takoj udaril njen vonj, ali pa predstava o njenem parfumu, po vrtnicah in jasminu. Lasje so se bleščali, obdajal jo je sij pudra, mleka in olja. Koži je dajala to, kar je koža potrebovala, ni hotela ugajati, le slavila je svoje telo, ki ga je tako gracilno in lahkotno premikala okrog nepazljivih teles.

Stran 23

Ne glede na to potrebuje vsako srečanje najprej neupoštevanje črte, ki jo spodobnost potegne okrog vsakega človeka. Kdor poljublja samo tedaj, ko je k temu pozvan, kdor je poljubljen samo, kar je v to privolil, ne bo nikdar poljubljal in ne bo nikdar poljubljen. Kdor hoče kaj doživeti na svetu, pridobiti dostop do zakritih skrivnosti, mora stopiti skozi vrata, spontano, ne more čakati, da bo za to dobil dovoljenje. Nobena zgodba, sploh pa ne ljubezenska, se ne zgodi brez kršitve. Nobeno osvajanje ni uspešno brez lastninjenja. Če je torej Philip to žensko želel ogovoriti, kar pa ni zanesljivo, potem je moral storiti nekaj, kar je vzbujalo pomisleke.

Stran 24

A konec koncev pragmatizem, ki obvladuje ljudi, ljudi tudi poustvarja. Ravno sredi življenja, ko le še obveznosti in ne več sanje določajo vsakdan, se zadovoljiš s praktičnimi prednostmi življenja v dvoje. A kljub temu so ljudje še vedno sanjali o globoki povezanosti, o zlitju s sorodno dušo. To so bile skrivne fantazije vsakega posameznika in zelo verjetno je bilo, da so strašile tudi v Philipovi glavi.

Stran 28-29

Morda, priznam, sem prav tako imel željo prepustiti Philipa njegovi usodi, slediti temu, kako je propadel. A mogoče sem bil preveč pesimističen. Zakaj se zgodba ne bi mogla srečno končati? Morda je bil problem pri meni, morda mi je manjkala predstava ali vera v srečno ljubezen. Zdelo se mi je nemogoče, da bi ga to dekle lahko rešilo.

Stran 47

Philip na to ni bil pripravljen. Naslednjega koraka, potem ko izgubiš škorenj, se nikar ni naučil. Njegova civilizacija takega primera ni predvidela. Izhaja iz prepričanja, da sta vedno na voljo dva čevlja. In če nista, si ju lahko kupiš.

Stran 79

Tako blizu sta si in vendarle tako daleč. Obrni se. Odreši nas. Opazil boš, kako opazuje svet. In  če ti bo všeč, potem jo ogovori. In če ti ne bo, potem pojdi svojo pot. Saj za to gre. Poglej jo, za božjo voljo. Je to kaj takega? Vendar tega ne zmoreš. Strah te je. Bojiš se njenega pogleda. Vsega tega ni bila vredna. Pomisli na zadnjo noč. Na zasledovanje. Dokler ostane skrivnost, še lahko upaš.

Stran 85

Odločil se je, odločil s svojo voljo. Svet je bil to, kar je naredil iz njega. V nič ni bil prisiljen. Tako sem mislil. In zato nisem prišel niti malo naprej. Sledil sem stoicizmu in duhovnim naukom Daljnega vzhoda, kar pa je bilo eno in isto. Pobijaj svoje strasti! Zatiraj nagone! Onesrečujejo te! Nadzoroval sem svoje misli, uril svoje telo, vzdrževal svoje gospodinjstvo, užival v strogih mejah, izogibal sem se, da bi svoje sokove spravljal v kipenje z mastno hrano in sladkorjem. Neopravljeno sem vodil v seznamih, vsak dan sem popil tri litre sveže, čiste vode, opuščal sem meso, še posebno rdeče, dajal prednost ribam, imel nenasilne pogovore, stremel k situacijam, ki jih nične ni zapustil kot poraženec, in na splošno živel skromno in zmerno življenje.

Stran 100

Če je nekdo kot Philip zapravljal svojo energijo, sem ga motril z nerazumevanjem in sočustvovanjem. Moral bi uvideti, kako kratka je strast in kako dolgo je v primerjavi z njo življenje.

Stran 101

cuius rei demonstrationem mirabilem sane detexi. hanc marginis exiguitas non caperet = našel sem čudovit dokaz tega izreka, toda rob te knjige je premajhen, da bi ga lahko zapisal. Pierre de Fermat 

Stran 109

Lukas Bärfuss: Hagard
Prevod: Slavo Šerc
KUD Sodobnost International, 2019