Inbloom na Instagramu spremljam že skoraj od začetka. Maja je na profilu naprej pričela objavljati elastike (vsaj kolikor se jaz spomnim), nato pa še ostale profil. Zdi se mi, da na začetku ni bila toliko osebno izpostavljena, sedaj pa je čedalje več, kar se pozna na samem profilu, njeni znamki, sledilcem pa je to izjemno všeč. Sprva sem bila do njenih elastik skeptična (priznam!), nato pa me je za njih navdušila moja dobra prijateljica in končno sem jih še sama poizkusila. Ker Majo in njeno znamko spremljam redno, sem si zaželela, da vam jo lahko predstavim tudi v kategoriji Pogovorov. Junij je za njeno podjetje prav poseben mesec, saj je pred dvema letoma odprla svoje podjetje in pričela s prodajo v spletni trgovinici. V nadaljevanju lahko izveste več o Maji in Inbloomu, na koncu pa vas bo pričakalo presenečenje s popustom.

Na kratko se predstavi in povej, kaj rada počneš.

Moje ime je Maja Fučak in prihajam iz Kopra. Stara sem 28 let in zadnjih nekaj let sem lastnica malega podjetja, spletne trgovinice InBloom. Po poklicu sem sicer fotografski tehnik, ampak sem že kot najstnica začela delati kot model in to delala kar deset let. To mi je omogočalo potovanja in delo po celem svetu, spoznavanje drugih kultur in njihovega načina življenja ter skozi te izkušnje spoznavati sebe. Sem nekdo, ki ceni lepe stvari v življenju in verjame v vlaganje vase in v vse, česar se lotiš. V življenju mi je pomembno, da se gleda »outside of the box« in da si pogumen, si upaš plavati proti toku in biti zvest samemu sebi, čeprav je težko.

Kje si dobila idejo za Inbloom in od kje navdih za ime?

Začelo se je, ko sva z mamo leta 2018 odprli trgovino Mala Metraža. Čeprav sem na to podjetje, to trgovinico, zelo ponosna, me to ni popolnoma osebno izpopolnjevalo. Hotela sem nekaj novega, nekaj čisto svojega, zato sem odprla InBloom. Mogoče sem malce naivno mislila, da bo moja podjetna pot lahka, da bodo ljudje videli vrednost, ki jo imajo visoko kakovostni in lepi izdelki, pa ni čisto tako. Podjetniška pot je polna ovir in na trenutke tako težavna, da bi najraje vse skupaj zaprla in se podala na bolj konvencionalno pot, a me nekaj vedno ustavi. 

Ime pa sem najprej zastavila kot Lilies in bloom, ker mi je všeč nežnost in ženstvenost te cvetlice. Nato pa sem ga skrajšala, da je bolj spevno in da si ga kupec lažje zapomni. Inbloom zame predstavlja obdobje, ko je nekdo ali nekaj v razcvetu – da blesti, cveti, raste in se razvija. Ko sem iskala samo sebe, sem našla to, kar me osrečuje – to je InBloom. 

Si si predstavljala, da bo med sledilci in kupci takšno navdušenje za svilene elastike?

Ideja za svilene elastike se mi je porodila, še preden so postale tako »trendy«. Idejo sem najprej predstavila mami in želela, da bi jih delali v Mali Metraži, ampak se ji to ni zdelo zanimivo, zato sem se na to pot podala sama. Prav zato, da lahko izdelujem te scrunchie elastike, sem si sama plačala tečaj šivanja, odprla InBloom in nato skupaj s šiviljo izdelala patent, kupila svilo in zavihala rokave. Še vedno sem šokirana, da je toliko zanimanja zanje, ampak sem tudi zelo navdušena, da se je moja drzna poteza obrestovala. Vesela sem, da ljudje vidijo dodano vrednost svilenih scrunchijev ter razliko, ki jih naredijo na laseh. 

Kako težko se je odločiti, da v spletno trgovino in v ponudbo dodaš nove izdelke? Med njimi je tudi kar nekaj visokokakovostnih (npr. šal iz kašmirja), ki imajo zato višjo ceno. Tveganje med npr. svečkami in šalom/puloverji je popolnoma različno.

Tveganje v bistvu ni tako zelo različno, ker moraš tudi za svečke kupiti veliko materiala in vložiti veliko denarja. Predvsem je tukaj različen vložek časa in moje energije. Čeprav šale in puloverje zastavim in oblikujem sama ter vanje vložim ogromno časa in truda, jih ne izdelujem sama, zato je vložek časa in energije manjši. Svečke in elastike pa izdelujem sama, zato porabim ogromno časa in energije pa tudi denarja za ves material. Zato mislim, da tveganje v bistvu ni tako zelo različno, tvegaš samo različne stvari. 

Odločim pa se z opazovanjem. Idejo, kaj želim vključiti v svojo ponudbo, dobim, ko tega, kar iščem, ne dobim nikjer drugje. Moj stil je preprost in eleganten, a še vedno poseben, zato tudi iščem in izdelujem take izdelke; saj bi si jih sama želela, pa jih ne dobim nikjer. Pred takimi odločitvami in naložbami imam še vedno precej velik strah, ampak če bi pustila, da me to premaga, ne bi naredila nič. V besedah ikonične La Toye: »Jaz sem tako dekle, se nič ne pozanimam, jaz samo grem.« Pač sem oseba, ki upa oziroma verjame, da se bo vse izšlo. Mislim, da je neka zdrava mera naivnosti in optimizma pomembna v poslu. Nikoli namreč nič ne bo 100 % zagotovljeno, vedno bo obstajalo neko tveganje, ampak si ne smeš dovoliti, da te to ustavi.

Kako poteka tvoj ustvarjalni proces? Npr. kako si ustvarila svilen top, si najprej narisala, nato šivala itd.? Kaj vse moraš narediti, da je izdelek v celoti na spletni trgovini; ali vse to počneš sama?

Kot sem že rekla, se moj proces začne z idejo, da ponudim nekaj, česar ne najdem drugje. Najprej si izdelek oblikujem v glavi, nato ga narišem in določim mere. To je zame najtežje, ker nimam šolanja in nisem poklicna šivilja, zato je posledično zelo težko določiti mere, všitke, dolžino. V mislih moraš imeti tudi, da smo si ljudje različni, in ugotoviti, kako oblikovati kos, ki bo pasal različnim postavam in različnim višinam deklet, da ne bo preveč ohlapen ali oprijet, ugotoviti moraš, kako se posamezen material obnaša, kako se premika itd. Ko je izdelek enkrat narisan in ko so mere določene, najdem izvajalca, ki lahko ta projekt izpelje, ker je to velika količina izdelkov in sama tega ne bi zmogla zašiti. Z izvajalci tudi sodelujem glede kroja in mer, saj se na to bolj spoznajo in mi lahko povejo, če je kroj, ki sem si ga zamislila, izvedljiv s takim materialom, kot ga hočem.

Ko imaš enkrat izdelek v rokah, pa se pravo delo šele začne. Ogromno je stvari, ki jih moraš narediti, preden začneš izdelek prodajati. Misliti moraš na embalažo, etikete, napisati opise izdelkov in izdelke objaviti na spletno stran, posneti moraš fotografije, poiskati prave vplivneže, ki ti lahko pomagajo predstaviti izdelek, zastaviti moraš torej celoten marketinški načrt, poleg tega pa skrbeti še za komunikacijo s strankami in seveda izdelavo ter odpošiljanje izdelkov. Dela za kulisami je torej res veliko.

Do pred kratkim sem vse to počela sama, kar je bil res ogromen zalogaj, trudim se po najboljših močeh, ampak nisem strokovnjakinja za vse. Zadnjih nekaj mesecev je vse skupaj postalo preveč, zato sem v ekipo sprejela še eno dekle, ki mi pomaga z vsem tem, da se lahko sama bolj osredotočim na ustvarjanje.

Kaj se ti zdi največji izziv pri vodenju spletne trgovine in podjetja?

Nedvomno finance. Če nimaš izobrazbe na tem področju, je to zelo težko. V idealnem scenariju bi jaz samo ustvarjala, druge, tehnične in finančne stvari pa prepustila nekomu drugemu. Žal je to nemogoče. Ko si lastnik majhnega podjetja, si na začetku za vse sam. Ogromno je učenja na vseh področjih, naučiti se moraš vse od postavljanja in vzdrževanja spletne strani do šivanja in marketinga.

Kako InBloom vidiš v prihodnosti? Česa bi si želela?

Predvsem bi rada videla, da InBloom zraste, da nas ljudje opazijo in da cenijo to, kar delamo. Le tako bom lahko ponudila še več kvalitetnih in lepih izdelkov ter nadaljevala svojo zgodbo. V prihodnosti si želim prodajati tudi v tujino in tako postati globalna znamka, ki je prepoznana po eleganci in kvaliteti.

Ali imaš svoj najljubši izdelek?

Tukaj sem razpeta med kašmirjevim puloverjem in svilenim topkom. Oba sta brezčasna, uporabna in kakovostna kosa, za katera menim, da spadata v vsako žensko omaro. Res sem nadvse ponosna, da sem ju sama oblikovala in da tudi ljudje vidijo njuno vrednost ter ju obožujejo tako kot jaz.

Kdo te v življenju še navdihuje oziroma če imaš kakšne vzornice?

Navdihujejo me predvsem vse močne ženske, ki se spravijo v podjetništvo. Točno vem, kako težko je v tem poslu in kaj vse moraš žrtvovati, da ustvariš nekaj svojega.

Ali imaš tudi fizično trgovinico?

Zaenkrat fizične trgovinice še nimam, osredotočamo se na spletno prodajo, kupci pa lahko izdelke prevzamejo in kupijo tudi v mamini trgovinici Mala Metraža v Kopru. Je pa lastna fizična trgovinica nekaj, o čemer sanjam, in upam, da enkrat zrastemo tudi na ta nivo. 

Kaj rada bereš?

Uff … odkar sem se podala na podjetniško pot, za branje redko najdem čas. So mi pa najljubše kriminalke, pa tudi poezija in knjige o osebnostni rasti oziroma duhovnosti. Knjiga, ki se mi je nazadnje vtisnila v spomin, je knjiga avtorice Teal Swan Shadows before dawn. 

Kupljena ali sposojena knjiga? Koliko knjig približno kupiš na leto?

Cenim knjige in pomembno mi je, da imam bogato domačo knjižnico, zato knjige načeloma kupujem. Sicer jih ne kupujem veliko, recimo deset na leto, saj samo sebe ustavljam pri nakupu, dokler ne preberem knjig, ki jih že imam doma. Mislim, da se s to težavo spopadamo vsi bralci 😀

Ali so ti starši v otroštvu brali knjige? Najljubša knjiga iz otroštva?

Da, starši so mi kot otroku brali pred spanjem. Najbolj pa sem bila vesela, ko mi je mami brala antične bajke in pripovedke, moja najljubša je bila pripoved o Herkulu.

Katere tri knjige bi v branje predlagala bralcem mojega bloga?

Hmm … Največji vpogled v »mindset« poslovneža mi je dala knjiga Bogati očka, revni očka avtorja Roberta T. Kiyosakija. Ker sem ljubiteljica kriminalk in menim, da je ta knjiga res zvišala standarde na slovenski sceni, priporočam tudi knjigo Tadeja Goloba Jezero. Res sem jo z navdušenjem prebrala. Priporočila pa bi rada tudi poezijo avtorice Lang Leav. Njena poezija me navdihuje in pomirja. Preprosto jo obožujem. 

Majino spletno trgovino najdete na spletni strani Inbloom.si in na Instagramu.

Lektura pogovora: Anja Grmovšek do.pike.