Knjige

Mina Lystad: Fejk

Kdaj je čas, da se z otroki pričnemo pogovarjati o pomembnih temah? O temah, ki jih obkrožajo in se jih morda sploh ne zavedajo, kako zelo vplivajo na njihovo okolje, družbo in prijatelje. Vendar je pri tem zelo pomembno, na kakšen način do njih pristopimo, toliko težje pa je to narediti v najstniškem obdobju. Mina Lystad je našla način, kako do najstnikov pristopiti s problematiko družabnih omrežij in ustvarjanje samopodobe na način pridobivanja všečkov in ogledov. Leta 2020 je pri založbi Miš v zbirki Zorenja izšel prevod njene knjige Luzerka.

V Luzerki spoznamo Marie, ki ima najboljšega prijatelja Espna. Z njim se odlično razume, ni pa vajena pozornosti širše okolice in priljubljenosti na družabnih omrežjih, kot ga imajo njene sošolke. Ena ima celo več sledilcev, kot je otrok na njihovi šoli. Vse se spremeni, ko jim profesor naloži nalogo, da morajo narediti projekt in si ustvariti svoj družabni kanal. Marie kar naenkrat postane priljubljena, vendar spozna, da ta prinaša svojo ceno. Več o knjigi si lahko prebereš tudi na blogu Gospodične knjige, ki je o Luzerki že pisala.

V letošnjem letu pa smo dobili nadaljevanje knjige, z naslovom Fejk. Besedo fejk sicer spoznamo že proti koncu prvega dela knjige, ko Marie razkrinka svojo sošolko Heddy, ki nosi fejk lase in je v celoti fejk oseba.

“Nisem jaz fejk, ti si.”
Heddy se zasmeje, ampak vidim, da je negotova.
“Kaj praviš, luuuuuuuuzerka?”
Pogleda okoli sebe, da bi preverila odziv, ampak nihče nič ne reče.”
“Rekla sem: nisem JAZ FEJK, TI si FEJK.”
“Če ti tako praviš.”
Heddy se spet zasmeji in jaz nadaljujem.
“Ti si FEJK, z vsemi svojimi lajki, ki jih ne misliš resno, in vsem sranjem, ki ga govoriš o drugih, in vsemi svojimi idiotskimi, bednimi videi!”
Pogoltnem. Povečam glasnost.
“Ti, ki daješ srčke slikam, za katere v resnici misliš, da so neumne, zato da bi ljudje mislili, da so tvoji prijatelji. In ki govoriš o temah, za katere se ti zdi, da so mogoče pomembne, samo zato, da bi dobila ŠE VEČ lajkov.”
Zajamem zrak.
“In pomisli, kako si bila šele fejk vsakič, ko si se delala, da sva pravi prijateljici, čeprav nisva bili.”

Luzerka, 169-170

Beseda fejk se v pogovornem jeziku uporablja pri različnih situacijah, kadar neko osebo označimo s fejk, to pomeni, da ni iskrena, da je v nekem smislu ponarejena. Prav ponaredek se v najstniškem pogovornem jeziku zamenjuje z besedo fejk, kadar želimo povedati, da je neka stvar ponarejena. Fejk kot glagol nam lahko pove tudi, da se nekdo pretvarja. Vendar se je Mina Lystad v drugem delu knjige osredotočila na eno drugo zelo pomembno temo, ki se v angleščini imenuje fake news, v slovenščini pa jim rečemo lažne novice oziroma dezinformacije.

Kako otrokom oziroma najstnikom, ki so že dovolj stari, da jih v kakšne stvari zelo težko prepričamo, predstaviti temo, s katero se danes spopadajo tudi odrasli? Najlažji način je tak, da jim predstavimo zgodbo, v kateri sami izkusijo pomen in posledice lažnih novic.

Preberi še: Karl Modig: Smrt ni hec

Marie se tokrat ne ukvarja več s snemanjem videoposnetkov za šolski projekt, ki ga je poimenovala Luzerka, ampak je ugotovila, da zelo rada piše, zato prične pisati za šolski časopis in s tem se roman tudi prične. Marie in njena prijateljica Idil sta na kriznem sestanku za šolski časopis, saj jim število bralcev pada. Glavna urednica časopisa je Magga, ki bi rada njihove novice “začinila”, da bi pritegnile večje število bralcev. Če ste do tukaj predstavljali, da gre za tiskano obliko šolskega časopisa se motite, njihova izdaja je zgolj spletna in tekmuje še z mnogimi oblikami preživljanja prostega časa najstnikov. Za večjo branost Magga prične spreminjati naslove v nekaj, kar zares niso, čemur se Marie in Idil sprva malce upirata, vendar le popustita, Marie pa zanima tudi glavno uredniško mesto. Za nalogo dobi intervju z glavnim “frajerjem” nogometne ekipe, ki je eno let starejši od nje, Tarjeijem.

Pritisne na gumb na računalniku zraven sebe. En od člankov iz prejšnjega tedna napolni platno za njo. “Bazen zaprt do poletja.” Dvigne oči z zaslona in nas pogleda.
“Kaj je narobe s tem naslovom?”

Vsi v sobi mežikamo proti sliki za njo, nihče ne reče nič. Magga nadaljuje.
“Grozno dolgočasno je. Ampak ni treba, da bi bilo.”
Spet pritisne na tipkovnico. Slika je ista, naslov pa drugačen. “Ravnatelju je vseeno, če se učenci ne naučijo plavati – učenci naj kar utonejo.” Spet odločno pogleda po sobi. Erik v prvi vrsti dvigne roko. Pokima mu.
“A lahko dejansko to napišemo? Saj ravnatelj ni rekel tega.”
Magga se nasmehne.
“Ne, ampak če izprazniš bazen, ti je v bistvu vseeno, ne? Na neki način je isto.”
Magga vrže lase nazaj. Nagne se nad računalnik, da bi pokazala še en predlog. Ista slika napolni platno za njo, ampak spet z novim zaslonom.
“Poskusil plavati v praznem bazenu – zlomljena noga.”
Nekdo v ozadju se zasmeji. Magga škili izza očal. V razredu je dokončno zmanjkalo zraka. Moje čelo je potno. Idil sedi čisto pri miru. Erik spet dvigne roko.
“Ampak saj ni nihče …”
Magga ga prekine.
“Ne, ampak lahko pa bi, ne? Vsi novinarji delajo take stvari. Resno. Ne gre drugače, če hočeš imeti
klike.

Fejk, 7-8

Marie se s sramežljivim, vendar prijaznim fantom Tarjeijem začne povezovati in med njima se kmalu prične plesti tudi najstniška zaljubljenost. Nazaj tudi tudi svojega prijatelja Espna, vendar ji že kaj kmalu grozi, da bo ponovno izgubila svoje prijateljstvo in novo nastalo ljubezen s Tarjeijem. Lažna novica z lažno fotografijo slabe kakovosti v šolskem časopisu ogrozi njeno prvo zaljubljenost. Ji bo uspelo prepričati sošolce in fanta, da vse skupaj ni res? Na lastni koži izkusi kaj pomeni lažno spreminjati naslove in novice. Človek se seveda vpraša, da če nekdo spreminja že takšne novičke kot so šolski trači, kaj vse je še fejk v resničnem svetu?

Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da je izraz lažne novice pravzaprav napačen. Ni lažnih novic, poudarjajo, so samo laži, zato raje uporabljajo izraz dezinformacije. Teh je več vrst. Namenoma zavajajoče neresnice, ki jih poznamo kot lažne novice, so njihova najhujša oblika. Ustvarjajo in širijo jih tisti, ki želijo zavajati druge v svojo korist, denimo za denar ali vpliv. Prav malo jim je mar, komu s tem škodijo.

dr. Sonja Merljak Zdovc v spremni besedi k romanu Fejk

Kljub zelo pomembni tematiki, ki je v ospredju zgodbe, pa ves čas spremljamo Marie, ki spozna svojo prvo ljubezen, tako nedolžno, najstniško. Beremo kako se sooča z dilemami prijateljstva in ponovne izdaje. V celoto Fejka so enkratno zapakirane vsakdanje stvari, ki smo jih v osnovni šoli vsi doživljali. Njihovo življenje je prepredeno z majhnimi trenutki, ki so v celoti človekovega življenja izredno pomembne – in to so izkušnje. Ravno izkušnje na lastni koži Marie omogočijo, da se spozna z lastnimi novicami. Morda zaradi teh izkušenj nekega dne ne bo postala novinarka, ki poroča o lažnih novicah. Še bolj pomembno pa je to, da se jih otroci naučijo prepoznati, da zaupajo svoji okolici in presojajo objavljene stvari in o njih dvomijo. Izjemno pomembno sporočilo novinarskega dela nosi Fejk, novice morajo vedno biti preverljive in z zanesljivim virom.

Napeti, a neresnični članki resda prinašajo klike, toda uničujejo življenja.

dr. Sonja Merljak Zdovc v spremni besedi k romanu Fejk

Mina Lystad je v Luzerko in Fejk postavila danes še kako aktualne tematike, o katerih se med najstniki najverjetneje premalo govori. Še manj pa bere. Če bi moji nekoč najstniški sestri dala v branje ta dva romana, bi ju zagotovo prebrala. Zakaj? Ker se jim avtorica približa na njihov nivo. Besedilo je polno slenga, ki ga otroci med sabo uporabljajo tudi v resničnem življenju. Napisano je dinamično in zanimivo, s kratkimi poglavji, hitrimi preobrati, ki branje kar vlečejo naprej. V knjigah ne manjka niti sporočil, ki si jih danes še vedno mladi izmenjujejo med sabo. Fejk ima nekaj več kot Luzerka, bolje spoznamo že poznane karakterje, ki dobijo večjo globino. Odraščajo pred našimi očmi, najstniki pa bi se z njimi lahko poistovetijo. Le kdo ob prvi ljubezni ni bil sramežljiv in neroden? Le kdo ni šel v kino na prvi dejt in ni vedel kako naj se obnaša?

Če bi torej radi, da bi vaši otroci prebrali nekaj, kar bo njim slogovno blizu in “nedolgočasno”, kot sami radi rečejo, poskusite s Fejkom. Boste videli, kako se bodo zatopili v branje, po koncu pa bodo želeli, da ga še sami preberete. Nato se lahko o tako pomembni tematiki z njimi tudi pogovarjate. Danes še nekateri odrasli, ne znajo presoditi o pravih informacijah, kaj šele dezinformacijah. Preplavljeni smo z novicami in pomembno je, da znamo presoditi, katere so resnične.

Preberi še: Mladinske knjige, ki jih boste hoteli prebrati tudi starši

Za konec seveda ne morem mimo oblikovanja obeh naslovnic, ki sta že v originalu enaki. Če smo v prvem Marie videl le do sredine obraza, pa lahko sedaj z drugo knjigo sestavimo njen celoten zgornji del, kar se mi zdi odlična marketinška poteza, tudi z vidika knjižne fotografije. Velikokrat “bookstagramerji” knjige fotografirajo z ujemajočimi hrbti knjig, ki sestavijo neko celotno sliko, do sedaj pa nisem še videla, da bi celotno sliko sestavili dve naslovnici. Odlična ideja, na kar so pri matični založbi Aschehoug Forlag verjetno pomislili že pri oblikovanju prvega dela. Tudi z detajlom srčka na Luzerki, ki je ponazarjal všečke oziroma lajke, lahko vidimo, da je na Fejku zlomljen srček, ki nam daje namig, da bo nekdo imel zlomljeno srce. Minimalističen namig na celotni naslovnici, ki se je tudi barvno poklopila s prvim delom.


Iztočnice za pogovor ob knjigi:

  • Kako vidiš Marie? Ali se je že kaj spremenila od prvega romana?
  • Si se že kdaj spopadal/a ali srečal/a z lažnimi novicami?
  • Ali misliš, da so lažne novice lahko tudi trači v osnovni šoli?
  • Kako se Marie spopade z lažnim pisanjem na začetku in kakšen odnos ima do tega na koncu?
  • Ali ima strah pred izgubo prijateljev pri ustvarjanju novic pri Marie kakšno moč?
  • Kako se Marie sooča s prvo ljubezensko izkušnjo? Ali bi raje videl/a, da bi njen prvi fant bil njen (včasih) najboljši prijatelj Espen?
  • Ali misliš, da ima Marie težave pri odločitvi med Tarjeijem in Espnom?
  • Kaj bi ti naredil/a, če bi izvedela, da vas časopis trosi lažne novice?
  • Kako bi preveril/a novico, ki bi jo prebral/a na spletu?

Mina Lystad je scenaristka in novinarka. Svoj prvenec za otroke je izdala leta 2015 z naslovom Alfred må lese høyt, kar bi lahko grobo prevedli kot Alfred mora brati na glas. Leta 2016 je izšla njena druga otroška knjiga Helmer in Matilda. Obe knjigi je ilustriral Åshild Irgens. Leta 2018 je izdala Luzerko, (Nørd), ki je bila odlično sprejeta. Leta 2019 je že izdala njeno nadaljevanje z naslovom Fejk, ki je bil nominiran za norveško literarno nagrado ARK Children’s Book Prize 2019. Fejk smo v prevodu Marije Zlatnar Moe, dobili v letu 2021.

V kolikor si želiš več izvedeti o sami avtorici, zakaj se je lotila obdelave takšnih tem v svojih knjigah, kako se spopada s pisanjem ter kako se je lahko tako dobro vživela v življenje najstnikov, si oglej pogovor z njo, ki ga je vodil Boštjan Gorenc. Pogovor poteka v angleščini.


NE ZAMUDI! Obe knjigi lahko trenutno kupiš po znižani ceni v spletni trgovini založbe Miš.

Predstavitev knjige na blogu in družabnih omrežjih je nastala v sodelovanju z založbo Miš. 

Prevod knjige sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) ter Evropske komisije, omenjeni instituciji tudi nista odgovorni za kakršna koli dejanja, ki bi lahko izhajala iz vsebine tega dela.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.